Golobovi ta teden o normativnem načrtu dela v letu 2024
Pred vladno koalicijo je zahtevno leto. Ob s popoplavno obnovo zaznamovani javnofinančni sliki koalicijske partnerje čaka uresničevanje obljubljenih reform. Normativni načrt dela in korake ključnih projektov naj bi zastavili na usklajevanjih prihodnji teden. Obenem je pričakovati tudi pogovor o morebitni dopolnitvi protokola o sodelovanju.
Vlada Roberta Goloba in koalicija napovedujeta “garaško leto”. Koalicijske partnerje namreč čaka uresničevanje napovedanih sprememb na področju zdravstva, sodstva, plač v javnem sektorju, pokojnin in drugih reform.
Premike na omenjenih področjih je sicer vlada obljubila že v začetku minulega leta, a te v veliki meri za zdaj ostajajo neuresničene, zato je pričakovati, da bo vladno izvajanje obljub iz koalicijske pogodbe še toliko bolj pod drobnogledom javnosti.
V koaliciji, predvsem v največji vladni stranki Gibanje Svoboda, ob tem poudarjajo, da zaostankov iz preteklih let na številnih področjih ni moč odpraviti čez noč. “Eno je reformo začeti, drugo je, kdaj pridejo rezultati. V letu 2024 se bodo začeli kazati prvi rezultati aktivnosti lanskega leta. Pokazalo se bo, ali so se sprejeti ukrepi prijeli, in ali je že možno začutiti konkretne koristi za prebivalstvo,” je nedavno dejal premier Golob.
Podrobni načrt dela vladne koalicije v letu 2024 bodo sicer koalicijski partnerji v prihodnjem tednu začrtali na prvih rednih koalicijskih usklajevanjih letos. Za skupno mizo naj bi tako določili ključne projekte ter jih nato predstavili javnosti.
Rdeča nit dela vlade bo po besedah vodje poslancev Svobode Boruta Sajovica zagotovo popoplavna obnova. Največji izzivi pa koalicijo čakajo pri nadgradnji posameznih sistemov, je dejal za STA. Med drugim je izpostavil zdravstvo, pokojninsko reformo in davčno politiko, kjer bi moralo po besedah Sajovica prevladati razumevanje, da kot “država že desetletja trošimo več, kot ustvarimo in zato moramo seveda tudi racionalizirati javne sisteme in povečati njihovo učinkovitost”. Za izvedbo reform pa bo ključno doseči družbeni konsenz, v nasprotnem primeru uspehov ne bo, je še poudaril.
Koalicija si je v začetku leta 2023 zadala cilje, prioritete, ki v letu 2024 ostajajo nespremenjene, je ob tem za STA dejal vodja poslancev SD Jani Prednik. Leto bo tako ključno predvsem za zdravstveno in davčno reformo, pogajanja o plačah v javnem sektorju in zajezitev inflacije, je naštel. V SD ob še vedno zaostrenih razmerah v zdravstvu poudarjajo tudi, da bo treba na tem področju narediti “ne zgolj en, ampak dva koraka naprej”, ter od ad hoc rešitev v obliki interventnih zakonov preiti k sprejemanju posameznih sistemskih zakonov.
V Levici med že naštetimi prioritetami izpostavljajo še stanovanjsko politiko. V minulem letu je koalicija postavila temelje reform na več področjih, te bo zdaj treba nadgraditi, jih peljati naprej in morda prestaviti tudi v kakšno višjo prestavo, je za STA ocenil vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
SD in Levica: Protokol o sodelovanju ob dosledni implementaciji ne potrebuje sprememb
Koalicijski partnerji pa naj bi ob postavitvi normativnega načrta dela vlade spregovorili tudi o protokolu o sodelovanju in njegovi morebitni dopolnitvi. Protokol je sicer po mnenju SD in Levice ustrezen, če se ga dosledno spoštuje.
Prav doslednost pri implementaciji je po besedah Prednika in Vatovca v preteklosti kdaj tudi umanjkala. Morebitne posodobitve protokola bodo tako po njuni oceni šle v smeri boljše operativnosti vladne koalicije in usklajenosti pri sprejemanju zakonov.
Z dopolnitvijo protokola o sodelovanju koalicijskih partnerjev naj bi sicer med drugim še natančneje določili usklajevanje zakonskih predlogov še pred sprejetjem na vladi in njihovo vložitvijo v parlamentarni postopek. “Kdaj si je treba za usklajevanja vzeti še kanček več časa za pogovor, še kakšen korak vmes, še kakšno stopnico in to je to,” pa je dopolnitve protokola komentiral Sajovic.
V Svobodi sicer poudarjajo, da vladna koalicija deluje dobro in usklajeno, medtem ko manjši koalicijski partnerici priznavata, da je bila v minulem letu storjena tudi kakšna napaka.
“Če je kdaj zaškripalo, je bilo to zaradi napačno skomuniciranih stvari,” ocenjuje Vatovec, a dodaja, da so posamezne zaplete razrešili na koalicijskih sestankih v zadnjih mesecih. “Smo enakovreden partner v koaliciji. Morda se v prvem letu mandata tega ni zavedala največja vladna stranka, a smo zatem komunikacijske šume razrešili,” pritrjuje tudi Prednik. Tako pričakuje, da se bo v letu 2024 “turbulenca oziroma hektika” zadnjih mesecev umirila. “Ljudje pričakujejo delo in vsebinske rešitve in pričakujemo, da smo dovolj zreli za reševanje notranjih nesoglasij za štirimi stenami,” je še dodal.
Leto na političnem parketu bodo sicer zaznamovale tudi evropske volitve, na katerih bodo stranke dve leti po volitvah v DZ znova stehtale svoje moči. Kampanja na koalicijsko dinamiko in zaostrovanje odnosov ne bo vplivala, zatrjujejo v koaliciji. Dobro sodelovanje bodo ohranjali in ga nadgradili, je prepričan Sajovic.
Ne glede na to pa je bržkone pričakovati povolilna koalicijska prerivanja pri iskanju kandidata za evropskega komisarja.