V večjem delu države sneg tudi po nižinah, ponekod nekaj preglavic
V soboto se je ob prehodu hladne fronte meja sneženja hitro spuščala in se v večjem delu države spustila do nižin. Na Kredarici je v zadnjih dveh dneh zapadlo skoraj meter in pol novega snega, sneg je pobelil tudi prestolnico. Močno sneženje je ponekod povzročilo tudi nekaj preglavic, zaradi podrtih dreves so nekateri ostali brez elektrike.
Prvi decembrski konec tedna je veselje mnogim ob prižigih prazničnih luči prineslo tudi prvo sneženje, ki pa je ponekod povzročilo tudi nekaj preglavic. Na upravi za zaščito in reševanje so zaradi močnega sneženja zabeležili 21 dogodkov, in sicer največ v regijskem centru Slovenj Gradec (12). Zabeležili so jih tudi v centrih Celje (2), Ljubljana (2), Maribor (3) in Ptuj (1)
Po njihovih navedbah je bilo aktiviranih 17 gasilskih enot, ki so odstranjevale podrta drevesa na vozišča, tri drevesa pa so se v naselju Cezlak v občini Slovenska Bistrica podrla na objekt. Nekaj dreves je padlo tudi na električne vodnike. Posledično so tako ostala brez električne energije gospodinjstva na območju občin Podvelka, Ribnica na Pohorju, Rače-Fram in Mežica. V več krajih je nevšečnosti povzročal predvsem močan veter.
Kot na agenciji za okolje (Arso) zapisali na družbenem omrežju X, nas je v soboto po pestrem vremenskem dogajanju popoldne od severa prešla hladna vremenska fronta. Meja sneženja se je hitro spuščala in se v večjem delu države spustila do nižin. Na Kredarici je po njihovih navedbah v zadnjih dveh dneh zapadlo skoraj meter in pol novega snega. Snežna odeja je tako na Kredarici debela 180 centimetrov, na Voglu pa 30 centimetrov. V Kočevju je zapadlo 11 centimetrov snega, v Postojni in Črnomlju po 10 centimetrov. V Ratečah imajo šest centimetrov snega, v Ljubljani štiri, v Celju pa en centimeter.
Danes se bo po napovedi vremenoslovcev od severozahoda jasnilo. Ponekod po nižinah bo dopoldne megleno, čez dan bo povečini sončno. Burja na Primorskem bo postopno slabela. Najvišje dnevne temperature bodo od -2 do 4, ob morju okoli 8 stopinj Celzija.
V ponedeljek dopoldne bo od zahoda oblačnost naraščala. V noči na torek bodo na zahodu občasne rahle padavine. V torek dopoldne bodo občasne padavine predvsem v zahodni polovici Slovenije, ki se bodo čez dan razširile proti vzhodu. Po nižinah bo sprva deževalo, v noči na sredo pa se bo meja sneženja v notranjosti spustila do nižin.
Kristjani pa z današnjo prvo adventno nedeljo začenjajo adventni čas, s katerim se pripravljajo na božič, ko obeležujejo Jezusovo rojstvo. V tem času v cerkvah prevladuje vijolična barva, mize vernikov, pogosto pa tudi nevernikov, pa krasijo adventni venci, ki so tudi najbolj vidno zunanje znamenje tega časa.
Adventni venci so praviloma oblečeni v zimzeleno zelenje in okrašeni s štirimi svečami, ki simbolizirajo upanje, mir, veselje in ljubezen. Prvo svečo verniki prižgejo na prvo adventno nedeljo, nato pa vsako nedeljo še eno dodatno. Po zadnji adventni nedelji, ko na adventnem vencu gorijo vse štiri sveče, sledi božič.
Posebnih zapovedi, kakšen naj bi bil adventni venček, po besedah doktorice floristike in vodje prazničnega krašenja bazilike Svetega Petra v božično-novoletnih praznikih Sabine Šegula ni, zato naj si vsak naredi ali kupi, kar mu je všeč. Pri izdelavi adventnih venčkov je sicer v zadnjem času vse bolj moderna tudi uporaba suhih naravnih materialov, pri čemer se barvni toni gibljejo od peščenih, zlatih do rožnatih, pojavlja se tudi črna barva.
V Evangeličanski cerkvi adventni čas začnejo enako kot v Katoliški cerkvi. Tudi pri njih kot zunanje znamenje adventa naredijo adventni venec. V Srbski pravoslavni cerkvi pa se adventni čas začne s postom, 40 dni pred pravoslavnim božičem, ki ga po našem koledarju obeležujejo 7. januarja. S postom so tako začeli v četrtek.