(VIDEO) Shod za javno zdravstvo: Civilna iniciativa Glas ljudstva Jaše Jenulla ministrico za zdravje vabi na javno soočanje

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se bo s prihodnjim letom preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek, določa novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je predvidela, da bo prispevek zniževal osnovo za dohodnino. Po predlogu novega interventnega zakona ministrstva za zdravje pa prispevek osnove ne bi zniževal.

Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je DZ sprejel poleti, določa, da se bo novi obvezni zdravstveni prispevek štel za obvezni prispevek za socialno varnost in da se bo za ta znesek zmanjšala davčna osnova, so takrat z sporočili z ministrstva za finance.

Znesek prispevka v višini 35 evrov bo poleg ostalih obveznih prispevkov za socialno varnost, ki so določeni v odstotku glede na bruto plačo, zmanjševal bruto dohodek. Ob upoštevanju davčnih olajšav, ki prav tako znižujejo bruto dohodek, se izračuna dohodnina, po plačilu dohodnine posamezniku ostane neto plača. Pod črto bo imel zaposleni z bruto plačo 1500 evrov na mesec za osem evrov višji razpoložljivi dohodek, so pojasnili.

Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje  pa predvideva, da se obvezni zdravstveni prispevek ne bi štel za odbitno postavko oziroma za davčno priznan odhodek pri določanju davčne osnove za dohodnino.

“Cilj določbe je izenačitev položaja posameznih zavarovancev z vidika vpliva na neto razpoložljivi dohodek posameznega zavarovanca po prenehanju plačevanja premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,” piše v zakonu, na katerega lahko deležniki po podaljšanju roka še danes podajo svoje pripombe in predloge.

“Predlog, da se prispevek vključi v dohodninsko osnovo, pozdravljamo, poudarjamo pa, da ga je smiselno in potrebno ob tej priložnosti spremeniti v proporcionalni prispevek, ki bo manj obremenil zavarovance z najnižjimi dohodki,” so danes na novinarski konferenci povedali v civilni iniciativi Glas ljudstva.

Kot problematično so izpostavili tudi v zakonu predvideno avtomatično podaljšanje obstoječih koncesij, ki se iztečejo do konca leta 2026, za pet let. Pozdravljajo pa predvideno določbo, ki bi prepovedala prodajo podeljenih koncesij.

Med potencialno dobrimi rešitvami predloga interventnega zakona pa so našteli predvideno podaljšanje obdobja bolniškega nadomestila v breme delodajalca, spodbude za specializante družinske medicine, dodatno plačilo za več opredeljenih pacientov in opravljenih storitev ter vključevanje koncesionarjev v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Predstavniki iniciative Glas ljudstva so sicer prejšnji teden ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel povabili na soočenje s pacientkami in pacienti, ki so ga napovedali za petek. Z ministrstva za zdravje so danes sporočili, da se ministrica iniciativi zahvaljuje za vabilo, a se soočenja zaradi številnih drugih obveznosti žal ne bo mogla udeležiti.

“Veseli pa nas, da smo uspeli uskladiti že drugi sestanek z vašimi predstavniki, na katerem vam bomo predstavili vse aktivnosti, ki jih na ministrstvu izvajamo, za izboljšanje dostopnosti do kakovostne in varne zdravstvene obravnave in za zdravstveni sistem, ki bo osredotočen na pacienta,” so zapisali pri ministrstvu in dodali, da bo sestanek potekal konec novembra.

 

Odmev na predlog Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki so ga pripravili v 

V civilni iniciativi Glas ljudstva v predlogu Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva,  ki ga je ministrica za zdravje prejšnji teden posredovala v enodnevno obravnavo ožjim deležnikom v zdravstvu, opažamo posamezne dobre rešitve, ki pa žal ne odgovarjajo na ključne probleme. Hkrati  pa opažamo ukrepe in usmeritve, ki so v nasprotju ne le s predvolilnimi obljubami vladajoče koalicije, ampak tudi z ukrepi, ki so jih še jeseni napovedovali koalicijski poslanci.

Če se lahko strinjamo z glavnimi problemi, ki jih zakon našteva v uvodnem delu: organizacijske slabosti, pomanjkanje zdravstvenega kadra, slabo dostopnost do zdravstvenih storitev, čakalne dobe in paciente brez izbranega osebnega zdravnika, pa na moremo mimo dejstva, da – kakor že številni doslej objavljeni dokumenti – ne opredeljuje ključnih vzrokov za te probleme. 

To so: neustavno znižanje normativov za družinske zdravnike, usodna napaka ustavnega sodišča, ki je koncesionarjem dovolilo, da si dobičke izplačujejo celo iz sredstev, ki jih prejemajo iz javne zdravstvene blagajne, parazitiranje zasebnega zdravstvenega sektorja na javnem, odsotnost normativov za delo specialistov, naraščanje zasebnih interesov v javnem zdravstvu, katerega gonilo so zdravniki z dvojno prakso (dvoživke), nespoštovanje koncesijske zakonodaje; zatiskanje oči pred davčnimi optimizacijami (goljufijami) med koncesionarji  itd. Če povzamemo: predlog zakona privatizacije in kadrovskega ter finančnega plenjenja javnega sektorja sploh ne omenja. Zato ocenjujemo, da gre zgolj za blaženje simptomov s posameznimi obliži, brez priznavanja prave diagnoze in zdravljenja vzrokov bolezni. Problema 142.000 pacientov brez izbranega osebnega zdravnika predlog ne naslavlja zares. Prav tako ne kadrovskega praznjenja javnih zdravstvenih zavodov, prehode v zasebni sektor še naprej dopušča, z avtomatičnim podaljševanjem koncesij in drugimi ukrepi pa potihem celo spodbuja. Utemeljeno se bojimo, da ta pristop krize ne bo reševal, ampak jo še naprej poglabljal. 

 

Med potencialno dobrimi rešitvami lahko naštejemo: podaljšanje obdobja bolniškega nadomestila v breme delodajalca; spodbude za specializante družinske medicine, npr. možnost, da paciente opredeljujejo tudi specializanti tretjega in četrtega leta specializacije in podaljšanje trajanja interventnega dodatka za izbiro te specializacije, dodatno plačilo za več opredeljenih pacientov in opravljenih storitev (pri čemer zakon ne pojasnjuje, ali in kako naj bi ta ukrep omogočil izbiro osebnega zdravnika vsem zavarovankam in zavarovancem), vključevanje koncesionarjev v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, prepoved dedovanja, prodaje ali drugačnega prenosa koncesije na drugo osebo.

Veliko skrb pa si po našem mnenju zaslužita predvsem dva predloga:

Prvi je napovedani popravek napake, storjene v zakonu, ki je ukinil zdravstvena doplačila in  s tem tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Z ukinitvijo naj bi se premije DZZ namreč prenesle v obvezni zdravstveni prispevek, na videz enak za vse, ki pa bi se odšteval od dohodninske osnove, zaradi česar bi nesorazmerno manj obremenil tiste v višjimi dohodki. To bi pomenilo, da bi revni plačevali polnih 35 €, medtem, ko bi bogati neto plačevali zgolj 17,5 €. Predlog, da se prispevek vključi v dohodninsko osnovo, pozdravljamo, poudarjamo pa, da je ga je smiselno in potrebno ob tej priložnosti spremeniti v proporcionalni prispevek, ki bo manj obremenil zavarovance z najnižjimi dohodki. Le tako lahko vlada odpravi krivično obremenitev, ki jo je vsa ta leta pomenilo DZZ, saj so nekateri plačevali celo desetino mesečnega dohodka, drugi pa le nekaj promilov. Zaradi vključitve te konkretne rešitve v interventi zakon nas upravičeno skrbi, da bodo koalicijske stranke požrle obljubo o bolj pravični ureditvi plačevanja, ki naj bi bila izvedena do konca letošnjega leta.  

Drugi, potencialno izjemno škodljivi predlog pa je avtomatično podaljšanje obstoječih koncesij, ki se iztečejo do konca leta 2026, za pet let, tako da bi lahko prve spremenjene koncesijske pogodbe v najboljšem primeru pričakovali šele v letu 2027, nekatere koncesije pa se bodo v nespremenjeni obliki podaljšale celo do leta 2031! Ob tem podaljševanju brezpravja na področju koncesij je prepoved prenosov koncesij na druge subjekte (npr. prodaje tujim ali domačim kapitalskim družbam) pravno nezadostna poteza, saj trenutne koncesijske pogodbe tovrstne prenose omogočajo in dopuščajo. 

Zato ministrico in z njo vladajočo koalicijo pozivamo, naj v ospredje resnično postavita skrb za pacientke in paciente, zavarovanke in zavarovance, in naposled jasno pokažeta, da imajo ljudje prednost pred interesi kapitalskih elit! 

Ministrico ponovno pozivamo, da se udeleži jutrišnjega javnega soočenja na SHODU ZA JAVNO ZDRAVSTVO, ob 18:00 pred Ministrstvom za zdravje. Njena udeležba ali odsotnost bo po našem mnenju ključen pokazatelj, ali vlada civilno družbo še vedno prepoznava kot konstruktivnega sogovornika in ali je še vedno je pripravljena prisluhniti več kot 142.000 osebam brez izbranega zdravnika in 117.000 ljudem, ki čakajo nedopustno dolgo.   

Od konkretnih potez vlade in ministrice na ključnem področju javnega zdravstva v naslednjih tednih in mesecih je po našem menju odvisna dolgoročna usoda našega zdravstvenega sistema in hkrati tudi usoda trenutne koalicije na naslednjih državnozborskih volitvah.

SE VIDIMO JUTRI OB 18:00!

Lep pozdrav

Civilna iniciativa Glas ljudstva