(V ŽIVO) “Golob mi je rekel, da če človek ne opravi svoje naloge, ga vrže čez ramo in niti ne pogleda več, kar se lahko zgodi tudi z mano” – Tatjana Bobnar na odmevnem pričanju pred preiskovalno komisijo DZ

Pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, je danes stopila nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Ponovno je izpostavila, da je bila deležna političnih pritiskov s strani predsednika vlade Roberta Goloba, ki so kasneje vodili do njenega odstopa.

V skoraj dve uri trajajoči predstavitvi svojega videnja tematike, ki je predmet preiskovalne komisije, je Bobnarjeva poudarila, da je predsednik vlade od nje zahteval ravnanja, na katera kot ministrica ni mogla pristati. “Golob je od mene kot ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva zato, ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. Še celo več, zato, da bi jaz ostala ministrica, naj bi moral nekdo izgubiti službo. V bistvu je izhajal s stališča, da lahko to zahteva od mene zato, ker je on predsednik vlade, na kar pa kot ministrica seveda nisem mogla pristati,” je poudarila.

Zelo podrobno je opisovala, kdaj so se zaostrili odnosi med njo in predsednikom vlade in kako je potekala komunikacija med njima, pa tudi kdo vse se je vmešaval v kadrovanje in druge postopke v zvezi s policijo.

Bobnarjeva je uvodoma poudarila, da vabila na današnjo sejo preiskovalne komisije ni prejela, vseeno pa je prišla, da ne bi bilo zlonamernih natolcevanj, da se izogiba ali da ne želi sodelovati na komisiji. Spomnila je tudi, da je že večkrat pričala pred preiskovalno komisijo, med drugim o zlorabah policijskih pooblastil v času epidemije covida-19, kaznovanju dijakov, ki se ne bi smelo zgoditi, zaplinjanju Ljubljane, pa tudi o padcu zaupanja ljudi v delo policije.

Kot je pojasnila, se je s predsednikom vlade Robertom Golobom prvič sestala maja lani v prostorih stranke Gibanja Svoboda. Golob ji je takrat povedal, da se glede vodenja notranjega ministrstva odloča med njo in Marjanom Šarcem ter da ima Bobnarjeva veliko podpornikov, a tudi veliko kritikov. “Golob mi je rekel, da če človek ne opravi svoje naloge, ga vrže čez ramo in niti ne pogleda več, kar se lahko zgodi tudi z mano,” je prvi sestanek s premierjem opisovala Bobnar.

Kot je poudarila, so se pritiski nanjo začeli konec oktobra lani, ko je prejela SMS-sporočilo od generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vukovič, ki jo je spraševala, ali je sploh smotrno raztrgane plakate Gibanja Svoboda prijaviti na Policijski upravi Nova Gorica glede na to, kdo je tam direktor. Nekaj dni kasneje pa jo je kontaktiral premier Golob. Dejal ji je, da se morata pogovoriti, ker je zaskrbljen glede kadrovske politike v policiji in da mu nič ni všeč. “Ker sem do takrat že spoznala njegov način komunikacije, sem vedela, da je to neke vrste svarilo,” je povedala Bobnarjeva.

V začetku novembra pa jo je Golob na sestanku v prostorih vlade opozoril, da takratni v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ni opravil svoje naloge glede čiščenja policije in da gre pri tem za izdajo, “ker ima okrog sebe določene ljudi”.

Kot je dejala Tatjana Bobnar, so se novembra začela pojavljati namigovanja, da Vesna Vuković in vplivni državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec “pripravljata konstrukt medijskega uničenja za zamenjavo notranje ministrice”. Določeni ministri, ki so se zamerili Vesni Vuković, so imeli pred sejami vlade sestanke, na katerih so razpravljali o “vplivu in intrigah generalne sekretarke”.

Ob koncu novembra je Robert Golob sporočil Tatjani Bobnar, da ji ne zaupa več. “Rekla sem mu, da če je tako, potem gremo narazen. Nato je povedal, da si lahko povrnem zaupanje samo v primeru, če nekdo izgubi službo. To je Martin Jazbec, a sem premierju jasno povedala, da si na tak način zaupanja ne bom kupovala, saj Jazbec ni storil nič takšnega, da bi moral izgubiti službo. To delovno mesto je tudi sicer v izključni pristojnosti generalnega direktorja policije.”

Dotaknila se je tudi vloge nekdanjega policijskega specialca Miloša Milovića, ki naj bi neformalno svetoval predsedniku vlade glede varovanja. Kot je izpostavila, je Milović sredi novembra lani poklical na notranje ministrstvo in zahteval, da policija zaposli določeno osebo. Ta oseba bi morala biti zaposlena kot varnostnik pri predsedniku vlade, vendar pa na policiji niso dali soglasja za njegovo zaposlitev.

“Takrat sem zavzela jasno stališče, da ne dopuščam takšnih klicev na ministrstvo, da nihče ne bo kadroval v policijo in da je to kadrovska korupcija, ki je nedopustna, ker je kadrovska politika izključno v pristojnosti generalnega direktorja policije kot predstojnika organa,” je poudarila.

Nekaj dni zatem pa je ugotovila, da na sejo vlade ni umeščeno imenovanje Slavka Koroša, ki ga je predlagala za generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge za polni mandat. Ko je vprašala Goloba, kaj je z imenovanjem Koroša, ji je premier odgovoril, “da ne ve, kdo je on in da bom imela na tem mestu nekoga drugega”. Povedal ji je tudi, da mora zamenjati direktorja uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca, je dejala na današnji seji.

Konec novembra pa sta imela s premierjem daljši sestanek, na katerem sta govorila o poslanskem vprašanju poslanca SDS Žana Mahniča o varovanju premierja. “Prepričan je bil, da sva to poslansko vprašanje Mahniču lansirala z Lindavom, kar absolutno ne drži in nima nobene veze z resnico in z realnostjo. Rekel mi je, da je stvar sedaj prešla na osebni nivo med njim, Lindavom in med menoj, da je to sedaj stvar osebne eksistence, varnosti in da bo storil vse, da zaščiti svojo družino,” je dogajanje med drugim opisovala Bobnar.

Na istem sestanku ji je po njenih besedah predsednik vlade povedal, da je zaupanje med njima porušeno in “da si lahko povrnem njegovo zaupanje samo, če nekdo izgubi službo. Ko sem ga vprašala, kdo naj bi izgubil službo, je rekel, da Martin Jazbec”. Bobnarjeva mu je odgovorila, da si na takšen način ne bo kupovala zaupanja premierja, v začetku decembra lani pa je nato sama ponudila odstop.

Na vprašanja Branka Grimsa (SDS) je Bobnar odgovorila, da se ji je neskladna z zakonodajo zdela tudi neposredna komunikacija med Golobom in vodjem Nacionalnega preiskovalnega urada Darkom Muženičem, ki je potekala mimo nje in Lindava. To je primerjala s spornostjo komunikacije med nekdanjo direktorico NPU Petro Grah Lazar in tedanjim premierjem Janezom Janšo.

Pritrdilno pa je odgovorila tudi na Grimsovo vprašanje, ali je v kazenski ovadbi 8. decembra zapisala, da sta jo na mestu ministrice rušila Črnčec in tedanja predstavnica za odnose z javnostmi stranke Svoboda Vesna Vuković in pokazala na sum kadrovske korupcije.

V odgovorih na vprašanja članov komisije je Bobnarjeva razkrila tudi, da se je podobnemu pritisku uprla že kot generalna direktorica policije med premierskim mandatom Marjana Šarca. Po njenih besedah naj bi s strani takratnega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Damirja Črnčeca prišla pobuda, naj se iz policije odpusti predsednika Sindikata policistov Slovenije Kristjana Mlekuža. Notranji minister Boštjan Poklukar pa naj bi jo pozneje ob neki priliki vprašal, ali je pripravljena izgubiti funkcijo zaradi predsednika sindikata, na kar mu je odgovorila pritrdilno.

Namen parlamentarne preiskave, ki jo je DZ odredil februarja, bo med drugim ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in sedanje Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije. Komisijo vodi poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut.