Kdo bo poslovni zmagovalec energetskega prehoda?

Disrupcija energetike zahteva prilagajanje vseh in zmagali bodo tisti, ki bodo hitri in inovativni, je zaključek oktoberskega Vrha Inovacija energetike 2023.

Na Brdu pri Kranju se je na letošnjem 15. Vrhu Inovacija energetike 2023, ki ga je organizira Prosperia, zbralo rekordnih 220 vodilnih predstavnikovenergetike in industrije, ki so ob več kot 25 aktualnih primerih uspešnih zelenih praks in inovacij ter treh omizjih naslovili izzive, pred katerimi sta se znašla energetika in gospodarstvo ob zasledovanju podnebnih ciljev in prehoda v brezogljično družbo. Zaradi pospešenega uvajanja obnovljivih virov in novih tehnologij doživljamo energetsko- podnebno disrupcijo, ki inovativnim in hitrim prinaša nove poslovne priložnosti. Te so že prepoznali na dogodku razglašeni trije zmagovalci izbora “najboljša inovacija na področju energetike 2023”: na prvem mestu Gen-i, na drugem Porsche Slovenija in Amibit ter na tretjem Aeterna z Elektrom Gorenjska.

Zeleno energetsko prihodnost bodo krojili brezogljični viri, aktivni odjemalci in rešitve za hranjenje energije, ki jih povezujejo sodobne tehnologije, kot je na primer umetna inteligenca. Velik potencial je zato v spajanju sektorjev toplote, hlajenja in električne energije, pametnih omrežjih in digitalnih platformah za dinamično načrtovanje in upravljanje odjema ter proizvodnje elektrike,smo slišali na dogodku. Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje, prostor in energijo, je uvodoma poudaril, da moramo gospodarski in družbeni razvoj umestiti v vizijo planeta. Za uspešno uresničevanje trajnosti potrebujemo spremembo paradigme in zato so inovacije nujne. Sredstva zanje so na voljo prek različnih programov, kot sta na primer Obzorje in Sklad za inovacije.

Rok Vodnik iz Kolektor Technologies je izpostavil, da je treba v Sloveniji ustvariti okolje za izvedbo večjih projektov elektrarn na obnovljive vire (t.i. utility scale), ki bodo industriji zagotavljali dolgoročen vir zelene energije pa tudi večjo dodano vrednost. Za pridobitev investicijskih sredstev bank je pomembno, da so omenjeni projekti celostno razviti v skladu s smernicami ESG.

Ključ za uspeh so mednarodna usmerjenost, povezovanje in skupnostne energetske rešitve, je poudaril Sandi Kavalič iz GEN-I, kjer disrupcijo energetike naslavljajo s prehodom iz storitvene družbe v platformo, ki prinaša prednosti tako odjemalcem kot investitorjem v OVE in graditeljem proizvodnih virov. Podobno razmišljajo v družbi Kolektor sETup, kjer so razvili platformo za dinamično načrtovanje in upravljanje energetskega odjema in proizvodnje, ki optimizira načine uporabe in kombinacije energetskih virov za maksimiranje učinkovitosti, zmanjšanje stroškov in znižanje izpustov CO 2 . Tudi za bančni sektor so najbolj aktualni projekti investicije v sončno in vetrno energijo ter inovativni zeleni projekti, ki jih danes presojamo po kriterijih ESG, je potrdila Stanka Šarc Majdič iz SID banke. Pri investicijah v obnovljive vire energije je pomembno obvladovanje številnih tveganj, zato so obvezni elementi za investiranje tudi tako imenovani “PPA dogovori.” je še dodala. Z aktualnim primerom sklenitve tovrstne pogodbe o dolgoročnem odkupu energije iz obnovljivih virov je udeležence seznanil Aleš Koželjnik iz družbe Kolektor sETup.

Da pri obnovljivih virih energije Slovenija stavi na moč sonca, je znano dejstvo, a se je potrebno zavedati omejitev. “Če pogledamo industrijo, kapacitete fotovoltaike praviloma ne dosegajo potreb po energiji,” je opozoril Igor Steiner iz družbe INEA.”V prihodnosti bo potrebno kar najbolj učinkovito porabiti energijo, ki bo v nekem trenutku na voljo. Poraba se bo morala začeti prilagajati proizvodnji, kar je obratno od tega kar je veljalo doslej. Pomembno vlogo pri tem bodo odigrali tudi hranilniki energije.” O slednjih, kot tudi avtomatizaciji, upravljanju energetskih sistemov in učinkoviti rabi omrežja so spregovorili še Jošt Štrukelj iz SunContracta, David Špeh iz Biomase, Stefan Hufnagl iz avstrijske družbe COPA-DATA in Aleksandar Momirovski iz Elektroinštituta Milan Vidmar. Ugotovitev udeležencev je bila, da se bo industrija morala še bolje seznaniti z novostmi tarif in s tem povezanimi tveganji ter priložnostmi optimizacije.

Vodik je zagotovo element prihodnosti, z inovativno in podjetniško miselno naravnanostjo ter vztrajnostjo pa je mogoče uspeti tudi globalno, je povedal Matija Gatalo iz ReCatalysta, slovenskega zagonskega podjetja letošnjega leta, kjer razvijajo katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice.

Srečanje so s strateško okroglo mizo zaključili Uroš Blažica, Elektro Primorska in GIZ distribucij električne energije, Marjan Eberlinc, Plinovodi, Tomaž Štokelj, HSE in Dejan Paravan, GEN energija. Da je pred nami disruptiven odmik od fosilnih virov, v katerem bodo zmagali tisti, ki bodo pripravljeni na spremembe, so si bili enotni govorci tega omizja. Kot glavni izziv v Sloveniji pa so izpostavili čas in vzpostavitev okolja, ki bo spodbudilo inovativnost in ob tem ohranilo, kar že danes deluje dobro. Nujno je potrebno čim prej razrešiti tudi izzive hitrejšega in bolj učinkovitega umeščanja brezogljičnih virov v prostor.

“Inovativni pristopi so danes nujni, če se želimo pravočasno prilagoditi velikim energetsko- podnebnim spremembam in biti poslovno uspešni v prihodnosti,” je rekordno obiskano Inovacijoenergetike 2023 sklenila Mojca Černelč Koprivnikar iz Prosperie. “Prav zato s tovrstnimi srečanji pomembno spodbujamo še bolj ambiciozno in inovativno poslovno kulturo vseh nas.”

Katera je “najboljša inovacija leta 2023”?

Na Vrhu Inovativnih v energetiki so podelili priznanje za najboljšo inovacijo na področju energetike za leto 2023. Zanj se je potegovalo 14 finalistov, strokovna komisija in udeleženci srečanja pa so ga namenili projektu Virtualna elektrarna GEN-I, ki članom prinaša nižje stroške dostopa do trga in zmanjšuje tveganja. Na dogodku ga je predstavil Rok Lacko.

Drugo mesto je prejela celostna zelena rešitev optiMOON družb Porsche Slovenija in Amibit, ki sta jo predstavila Dušan Lukič in Tomaž Buh. Tretje mesto za inovacijo pa je pripadlo Orodju za izračun priključne zmogljivosti v distribucijskem omrežju, ki ga je v sodelovanju z Elektrom Gorenjska razvilo podjetje Aeterna, predstavil pa Erik Dovgan.