Na srečanju voditeljev pobude Tri morja v Bukarešti tudi Pirc Musarjeva – TOPNEWS.si

Na srečanju voditeljev pobude Tri morja v Bukarešti tudi Pirc Musarjeva

Na srečanju voditeljev pobude Tri morja v Bukarešti tudi Pirc Musarjeva

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je na povabilo predsednika Romunije Klausa Wernerja Iohannisa udeležila 8. srečanja voditeljev pobude Tri morja. Pirc Musarjeva  je sodelovala na plenarnem zasedanju voditeljev, na katerem je poudarila pomen solidarnosti in krepitve sodelovanja in povezljivosti med državami za trajnostni razvoj in varnost. Ob robu zasedanja se je pogovarjala z več voditelji držav.

Musarjeva  je nagovor na plenarnem zasedanju začela z zahvalo predstavnicam in predstavnikom držav, ki so Sloveniji pomagale po poplavah, ki so prizadele dve tretjini države. »Dokazali ste, da solidarnost ni le beseda. Da solidarnost povezuje države te regije,« se jim je zahvalila in izrazila sočutje grški predsednici ob katastrofalnih poplavah, s katerimi se te dni soočajo v Grčiji. »Skupaj zmoremo veliko, skupaj gradimo hitreje in učinkoviteje,« je dejala in poudarila, da je strateška infrastrukturna povezljivost ključna za ekonomsko učinkovitost držav in je tudi odgovor na izzive, ki jih prinaša spremenjena varnostna arhitektura po napadu Rusije na Ukrajino.

—-

Predsednica Pirc Musar je pozdravila vključitev Grčije kot polnopravne članice pobude Tri morja ter pozdravila prošnjo Moldavije za tesnejšo vključitev v delovanje pobude in vse njihove napore v reformnih procesih na poti k članstvu v Evropski uniji. Ob tem je voditelje pozvala, naj ne pozabijo na države Zahodnega Balkana.

Srečanje voditeljev pobude Tri morja v Bukarešti
»Države Zahodnega Balkana se približujejo Evropski uniji in približevanje mora potekati tako na področju sprejemanja reform kot tudi na področju boljše cestne, železniške, energetske, digitalne in siceršnje povezanosti državljanov in državnikov,« je dejala in sogovornike seznanila z vrhom pobude Brdo-Brioni Process, ki bo prihodnji teden v Skopju.

Na plenarnem zasedanju je predsednica republike izpostavila tudi investicijski potencial sodelujočih držav v pobudi, predvsem na področju inovacij in digitalne preobrazbe za trajnostno upravljanje z naravo in naravnimi viri in za izboljšanje povezanosti ljudi in povezljivosti držav.

Pobuda Tri morja je forum 12 držav članic Evropske unije, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem – to so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Z letošnjim letom se kot polnopravna članica pobudi pridružuje Grčija, stalne partnerice pobude pa so ZDA, Nemčija in Evropska komisija. Poseben status ima Ukrajina.

 

Vrh pobude Tri morja je koristna priložnost za srečanja z voditelji držav in drugimi visokimi udeleženci. Na srečanju med drugimi sodelujejo avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, estonski predsednik Alar Karis, grška predsednica Katerina Sakellaropoulou, latvijski predsednik Edgars Rinkēvičs, litvanski predsednik Gitanas Nausėda, madžarska predsednica Katalin Novák, poljski predsednik Andrzej Duda, slovaška predsednica Zuzana Čaputová in John Kerry, posebni odposlanec predsednika ZDA za podnebje.

Predsednica republike se bo v nadaljevanju na dvostranskem srečanju sestala s predsednikom Republike Latvije Edgarsom Rinkēvičsom, nato pa se bo udeležila uradne večerje, ki jo bo v čast visokim gostom priredil gostitelj letošnjega srečanja, romunski predsednik Klaus Werner Iohannis.

Zvečer se je udeležila uradne večerje, ki jo bo priredil gostitelj, romunski predsednik Iohannis. Pobuda Tri morja je forum 12 držav članic EU, ki ležijo med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem – to so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Z letošnjim letom se kot polnopravna članica pobudi pridružuje Grčija, stalne partnerice pobude pa so ZDA, Nemčija in Evropska komisija. Poseben status ima Ukrajina.

Namen pobude je podpirati regionalni dialog ter preko posebnega sklada, v katerega je Slovenija vplačala 23 milijonov evrov, povečati investicije v infrastrukturo v regiji ter zapolniti vrzel v razvitosti med vzhodnim in zahodnim delom EU.

COMMENTS

Wordpress (0)