(VIDEO) DZ, ob vzdržanih poslancih Janševe SDS, potrdil interventni zakon za pomoč po poplavah
DZ je danes na izredni seji sprejel interventni zakon, ki prinaša nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. Usmerjeni so v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinašajo pa tudi ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalcem.
Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 je vlada pripravila potem, ko je v začetku avgusta sprejeta novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč vzpostavila pravno podlago za pripravo predhodnega delnega programa odprave posledic naravne nesreče ter za predplačila prizadetim občinam še pred končno oceno škode.
Ker pa novela zakona ne vsebuje ukrepov za pomoč prizadetim, je vlada pripravila še interventni zakon. Ta je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Slednji bodo nadgrajeni z zakonom o obnovi, ki ga bo še pripravila vlada.
Med ukrepi, ki so bili danes na seji deležni največ pozornosti, so prostovoljne solidarnostne sobote oz. obvezni solidarnostni prispevek. Solidarnostni soboti bosta dve, prva letos in druga prihodnje leto, kdor se za to ne bo odločil, pa bo prispeval 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine. Pri tem se bo v osnovo za izračun solidarnostnega prispevka vštelo tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter izplačila za poslovno uspešnost. Podjetja bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
Zakon med drugim prinaša še posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, povabilo brezposelnim v javna dela, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter dovoljenje za neomejen obseg dela upokojencev. Uničene ali poškodovane javne listine bo mogoče zamenjati brezplačno.
Premier Robert Golob je dopoldne poudaril, da se morajo prizadeti za koriščenje ukrepov prijaviti. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.
V razpravi so poslanci izpostavljali solidarnost in ugotavljali, da bo sanacija posledic poplav velik izziv. “Ko se bo sanacija končala, naj se ne pozabi na prizadeta območja, kot so Savinjska dolina in Koroška,” je vlado pozval Jani Prednik (SD). Da je treba prizadetim pomagati, so soglašali tudi v opoziciji, a kot je dejal Zvonko Černač (SDS), za prisilno uzakonitev solidarnostnega prispevka ni nobene potrebe, dokler končna ocena škode še ni znana.
“Cilj in namen interventnega zakona je jasen – takojšnja pomoč, da se škoda čim prej sanira, da se čim prej vzpostavijo normalni pogoji življenja, da ljudje lahko začnejo živeti normalno,” je dejala Mojca Šetinc Pašek (Svoboda). Spomnila je, da je po prvih ocenah škode po poplavah in plazovih za pet milijard evrov, ter dodala, da naj bi se v omenjeni sklad za obnovo steklo sedem milijard evrov.
Jelka Godec (SDS) je ocenila, da je zakon v določenih delih dober. “So ukrepi, ki bodo pomagali ljudem,” je menila, a dodala, da jih je treba tudi izvesti. Njen strankarski kolega Zvonko Černač pa je pozval, naj se pomoč družinam, ki so ostale brez doma, zviša z 12.000 evrov na do 250.000 evrov. Predvsem pa se je zavzel, da naj se pred uvedbo obveznega solidarnostnega prispevka “posrka vsa finančna proračunska sredstva, ki niso nujno potrebna za druge potrebe, in jih nameni v sklad za obnovo”.
Zakon, za katerega vlada predlaga, da nanj ni mogoče razpisati referenduma, zato je kmalu po pričakovani odpovedi državnih svetnikov izglasovanju odložilnega veta predvidena še ena izredna seja DZ, bo začel veljati takoj po objavi v uradnem listu. Večina ukrepov bo veljala do konca leta.
Neposredna škoda po poplavah po zadnji oceni znaša 4,7 milijarde evrov, za ureditev poplavljenih območij pa se bo v naslednjih petih letih namenilo do sedem milijard evrov, je ob predstavitvi predloga rebalansa proračuna za letos v DZ dejal premier Robert Golob. Predlagani rebalans sicer za pomoč prizadetim in sanacijo namenja 520 milijonov evrov.
Kot je poudaril predsednik vlade, bodo na vladi v naslednjih tednih pripravili predlog zakona o obnovi, ki bo predvidel, da se za sanacijo avgusta poplavljenih območij v prihodnjih letih nameni med 6,7 in sedem milijard evrov. Pri tem želijo ta območja ne le povrniti v prejšnje stanje, temveč jih sanirati na način, da bodo “bistveno bolj odporna na podobne ujme”.
V nadaljevanju je popisal načrte, kako do prvih milijard evrov, potrebnih za odpravo neposredne škode. 520 milijonov evrov bodo priskrbeli s predlaganim rebalansom letošnjega proračuna.
Najpomembnejši vir, skupaj okoli dve milijardi evrov, naj bi bila evropska sredstva, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz prerazporeditev kohezijskih sredstev, 750 milijonov evrov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost po koronski krizi.
Kot je v zvezi s slednjim spomnil Golob, je o tem v sredo že obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, danes pa bodo vlogo tudi formalno poslali v Bruselj.
Poleg omenjenih sredstev bo vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev in prihranke pri proračunski porabi po Golobovih besedah pridobila še okoli 1,1 milijarde evrov, okoli 1,3 milijarde evrov si obeta od solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov evrov pa naj bi neposredno pokrile zavarovalnine, ki jih bodo zavarovalnice izplačale prizadetim fizičnim ali pravnim osebam, je nanizal.
“Prav je, da se zavedamo dimenzij in koliko bodo prispevali posamezni deležniki,” je nadaljeval premier. Ob tem je menil, da mora tisti, ki ima več, več tudi prispevati.
“Prepričani smo, da je ta konstrukcija uravnotežena, izvedljiva in kot taka ne bo posegala v posegala v razvojne prioritete,” je podčrtal. Delovanja Slovenije se ne sme zaustaviti, je dodal.
Pogovore v to smer je ob robu današnje izredne seje DZ v pogovoru z novinarji pozneje potrdil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Vlada je po njegovih besedah že spremenila finančne prioritete, na ministrstvih so že prilagodili projekte za letos, še bolj jih bodo v letih 2024 in 2025.
Kot je napovedal, bodo kmalu znova odprli kohezijski program za obdobje 2021-2027, saj bo poraba na njegovi osnovi po ministrovih besedah stekla prihodnje leto. Precej sredstev za obnovo naj bi namreč država dobila z reprogramom prioritet za porabo kohezijskih sredstev v tekočem finančnem okvirju.
Pomemben vir bo, tako Boštjančič, tudi dodatno zadolževanje. “Glede tega je še veliko neznank,” je opozoril. Država se bo zadolžila prek mehanizma za okrevanje in odpornost, za kar je vlada sklep sprejela v sredo, o ugodnih kreditih pa se že pogovarjajo tudi z multilateralnimi bankami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropska investicijska banke (EIB), je razkril minister.
V zvezi s solidarnostnimi prispevki pa je izpostavil, da ta del še ni dorečen in da politiki v zvezi s tem radi “dajejo kakšne všečne izjave, ki imajo ali nimajo veliko stika z realnostjo”. Ponovil je, da gre politika vlade v smer, da tisti, ki imajo več, prispevajo več.
Vlada naj bi s solidarnostno soboto in obveznim prispevkom po prvotnem predlogu interventnega zakona zbrala 150 milijonov evrov letno, glede na dopolnilo, potrjeno v sredo na matičnem odboru, s katerim so v osnovo za obračun obveznega solidarnostnega prispevka dodali še dohodke iz kapitala in oddajanja v najem ter poslovno uspešnost, pa še med pet do šest milijonov evrov več, je pojasnil minister. Predlog zakona sicer pravkar pretresa DZ.
Premier Golob pa je danes spomnil še, da je vlada obnovo po poplavah zaupala strokovnjakom. “Upam, da se bo politika na tem področju v vseh segmentih umaknila iz obnove, ker je to edini način, da bo ta obnova hitra, učinkovita in da bodo ljudje na koncu res lahko normalno zaživeli,” je sklenil.
V SDS nasprotujejo obveznemu solidarnostnemu prispevku, ki bi ga morali po predlogu vlade za obnovo po poplavah prispevati državljani in gospodarstvo. Po oceni Janeza Janša bi bilo smiselno najprej poiskati vse druge možne vire in dobiti tudi strokovne ocene o višini škode. Bodo pa predlagane obdavčitve “s stisnjenimi zobmi” podprli v NSi.
Eno je pomoč poplavljenim,
drugo pa rokohitrsko praznjenje žepov davkoplačevalcev in blagajn podjetij brez pravih izračunov, kar mimo začetnih dogovorov počne Golobova koalicija@JJansaSDS @TopnewsSi pic.twitter.com/1aLLgtTXPb
— Albin Vrabič (@AVrabic) August 31, 2023
.@JJansaSDS: Če bodo izračuni pokazali, da dodatno obdavčitev potrebujemo, bomo to podprli. V tem trenutku pa tega ne vemo. pic.twitter.com/GxXydaBcdN
— SDS (@strankaSDS) August 31, 2023
V SDS po Janševih besedah predlagajo, da iz predloga zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme, ki ga danes na izredni seji obravnava DZ, umaknejo vse predlagane dodatne obdavčitve. Prepričani so, da so do zdaj predstavljene ocene o tem, kolikšna je škoda in koliko denarja potrebujemo, zgolj približne, pa tudi pretirane, zato je smiselno počakati na oceno stroke o škodi in šele nato načrtovati prihodke in izdatke.
Po njihovi oceni bi bilo treba najprej izkoristiti tudi vse druge možnosti financiranja, med drugim pogledati po različnih proračunskih postavkah in tam, kjer izdatki niso nujni, denar preusmeriti za sanacijo. Po Janševih besedah tudi še ni jasno, ali je vlada izkoristila celoten manevrski prostor za pridobitev evropskih sredstev, med drugim iz sklada za okrevanje in odpornost.
Nasploh se z uvajanjem novih obdavčitev po njegovi oceni ne mudi. Predlagani obvezni solidarnostni prispevek dodatnega denarja ne bo prinesel še letos. Vmes pa bo DZ po besedah Janše na seji še vsaj dvakrat razpravljal o dopolnitvi interventnih ukrepov in bo tako obvezen solidarnostni prispevek še vedno mogoče uvesti, če se bo izkazalo, da je potreben. “Če se bo takrat izkazalo, da dejansko potrebujemo solidarnostne sobote in dodatne obdavčitve v razumnih mejah, jih bomo podprli, v tem trenutku pa za to ni argumentov,” je dejal v izjavi za medije v DZ.
Vse skupaj po njegovih besedah ne pomeni, da bodo glasovali proti interventnemu zakonu, obstaja pa možnost, da se bodo vzdržali. “Vendar upanje umira zadnje, razprava še vedno poteka,” je dejal v izjavi za medije. Večina ukrepov v zakonu je sicer po njegovi oceni dobrih.
Na vprašanje, ali bi njihova morebitna nepodpora interventnemu zakonu pomenila konec političnega premirja v državi, je odgovoril, da bodo v SDS še naprej podpirali vse, za kar se bo pokazalo, da je dobro in potrebno.
Bo pa interventni zakon zagotovo podprla NSi. “Zakon ni optimalen, je pa nujen,” je v izjavi za medije v DZ povedal poslanec in predsednik sveta NSi Jernej Vrtovec.
Zakon gre po njegovi oceni na splošno v dobro smer, jih pa boli “dodatna obdavčitev gospodarstva, najemnin, dividend, dobičkov”, ki jih predvideva. “Zato ga bo NSi zakon podprla s stisnjenimi zobmi,” je dejal. Pri tem podobno kot Janša meni, da prekomerno obremenjevanje gospodarstva ni potrebno, če niti še ne vemo, kakšna je škoda in kakšni bodo stroški obnove.
V NSi nameravajo po Vrtovčevih besedah podpreti tudi rebalans proračuna, ki za sanacijo poplav namenja 520 milijonov evrov, saj ocenjujejo, da ljudje potrebujejo takoj. Tudi v NSi pa so podobno kot v SDS prepričani, da je treba najprej poiskati vse druge možne vire financiranja in se šele nato odločati za nove obdavčitve.
Glede enotnosti politike pa je ocenil, da je ta potrebna predvsem tam, kjer so stvari dobre.