(V ŽIVO) Konec politične enotnosti? – Zaradi obveznega solidarnostnega prispevka Janševi sinoči odrekli podporo interventnemu zakonu – TOPNEWS.si

(V ŽIVO) Konec politične enotnosti? – Zaradi obveznega solidarnostnega prispevka Janševi sinoči odrekli podporo interventnemu zakonu

31. avgusta 2023
(V ŽIVO) Konec politične enotnosti? – Zaradi obveznega solidarnostnega prispevka Janševi sinoči odrekli podporo interventnemu zakonu

Poslanci se bodo danes sestali na izredni seji, da bi potrdili nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah ter zagotovili sredstva za njihovo financiranje. Na dnevnem redu imajo predloga rebalansa ter zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic vremenske ujme v tem mesecu.

Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so  včeraj po večurni razpravi in vrsti potrjenih koalicijskih dopolnil podprli predlog interventnega zakona za pomoč prizadetim v avgustovski ujmi. V razpravi so tako koalicijski kot opozicijski poslanci izpostavljali potrebo po enotnosti za začetek čimprejšnje sanacije.

“Predlog zakona je hitri oz. urgentni interventni odziv vlade, saj si želimo in moramo hitro pomagati tistim, ki so bili prizadeti v poplavah,” je poudarila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Vlada je ukrepe v predlogu zakona zastavila v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Slednji bodo nadgrajeni z zakonom o obnovi, ki ga načrtuje vlada, je napovedala ministrica.

Predlog po besedah poslanca SDS Zvonka Černača ni popoln, a ga je treba podpreti in poslati jasen signal, da se slovenska politika zaveda resnosti razmer in želi storiti vse, da se posledice čim prej odpravijo.

“Prednostno se morajo zagotoviti domovi tistim, ki so ostali brez njih, ter pomagati vsem, ki jih morajo pred jesenjo in zimo obnoviti, da se bodo lahko vanje ponovno vselili,” je poudaril. V SDS so se med drugim zavzeli, da bi država tem ljudem pomagala z do 250.000 evri. Gre za 28 domov. “Če bi bil v vseh primerih znesek maksimalen, pa ne bo, je to sedem milijonov evrov, kar je ob vsej škodi zanemarljiv znesek,” je dejal.

V SDS so sicer pripravili številna dopolnila, med drugim so po Černačevih pojasnilih želeli odpraviti člene, ki so preuranjeni. “Govorim o dodatnem davku, katerega uvedba v tem trenutku ni potrebna, in govorim o obveznem prispevku v obliki dveh delovnih sobot ali plač, kar tudi v tem trenutku ni potrebno. Te določbe bodo posegle tudi v denarnice ljudi, ki so najbolj prizadeti v tej ujmi, kar ni pošteno,” je menil.

Je pa odbor potrdil dopolnilo koalicije, s katerim so v osnovo za obračun obveznega solidarnostnega prispevka dodali tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem. Prav tako je dodatno vključila del plačila za poslovno uspešnost, ki se sicer ne všteva v davčno osnovo za dohodnino.

Ker je odbor dopolnila SDS zavrnil, je Černač dejal, da njihova poslanska skupina zakona v tej točki ne more podpreti. V četrtek bodo pri obravnavi predloga v DZ po njegovih besedah ponovno predlagali bistvena dopolnila. “Predlagam, da strnemo vrste da se konstruktivni drži opozicije pridruži tudi koalicijski del in sprejme predloge, ki so dobri za vse,” je pozval.

Ajanović Hovnik je ocenila, da bo verjetno treba zakon v prihodnjih mesecih še dopolniti, je pa za potrebe intervencije primeren.

Člani odbora so v razpravi izpostavljali predvsem solidarnost. Je pa po besedah poslanca SD Janija Prednika eden najtežjih trenutkov v zgodovini države naplavil tudi številne probleme. “Odgovornost za to, kar se je zgodilo, morajo prevzeti vse pretekle vlade, ki so bile odgovorne za to, kako se upravljajo naši sistemi in podsistemi,” je opozoril.

Prednik je v razpravi med drugim opozoril tudi na težave nekaterih gasilskih društev, katerih oprema je zaradi neprestanih intervencij iztrošena ali popolnoma uničena. “Kljub temu da so zagotovljena intervencijska sredstva, se gasilska društva bojijo, da opreme ne bodo mogli nabaviti, preden bodo ti računi pokriti,” je dejal.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved je pojasnil, da je sistem financiranja gasilstva dober, zato je strah, da bi gasilci ostali brez denarja, odveč. “Resda je letošnja nesreča drugačna od vseh ostalih, ampak sistem deluje ob velikih ali manjših nesrečah enako – hitro in učinkovito. Tako bo tudi tokrat,” je zagotovil.

Tako Prednik kot Medved pa pogrešata intenzivnejšo vlogo gasilske zveze. “Pričakovali bi, da bo zveza bolj proaktivna pri obveščanju svojega članstva, saj dobro pozna sistem,” je dejal Medved.

Poslanec Svobode Lenart Žavbi je današnjo obravnavo predloga interventnega zakona na matičnem odboru označil za drugi del trilogije hitrih zakonodajnih odzivov države na največjo naravno katastrofo v zgodovini Slovenije. “V tako kratkem času formirati tak zakon je svojevrsten politični in operativen uspeh,” je dejal poslanec, ki se mu ključni rešitvi zdita vladna služba za obnovo in koncept transparentnosti.

“Zagotovo je po ujmi 4. avgusta Slovenija pokazala, kako stopiti skupaj. Pomagati ljudem na prizadetih območjih je bila ena izmed ključnih nalog, s katero smo kot družba res opravili z odliko,” je poudaril poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Je pa opozicijski poslanec opozoril na birokratske ovire, ki jih predlog zakona sicer do neke mere odpravlja. “Kljub interventni zakonodaji pa menimo, da bodo birokratske ovire ena izmed sitnosti, ki nam bodo nagajale pri tem, da bi bili pri sanaciji še bolj učinkoviti,” je dejal.

Več poslancev največje koalicijske stranke Svoboda je v razpravi pohvalilo hitro ukrepanje vlade.

Po večurni razpravi so člani glasovali o številnih dopolnilih, ki so jih vlagale tako koalicijske kot opozicijske poslanske skupine. Koalicijska dopolnila so v večji meri sledila mnenju zakonodajno-pravne službe, ki je med drugim pogrešala jasnejše ureditve vsebine odstopov od veljavnih zakonov in začasnih ukrepov. Večino predlogov opozicije je odbor zavrnil.

Z rebalansom se bo za pomoč prizadetim in odpravo posledic naravne nesreče namenilo 520 milijonov evrov. Od tega se bo 300 milijonov evrov prerazporedilo s proračunske postavke upravljanja s finančnim premoženjem, za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki proračuna. Posledično se bo proračunski primanjkljaj povečal z načrtovanih 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

V predlogu interventnega zakona, ki ga je v sredo celotno popoldne in večer pretresal odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, so medtem zapisani ukrepi za nujno obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega prinaša pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam po ujmi. Med drugim so predvideni posebna zvišana izredna denarna socialno pomoč prizadetim, moratorij na odplačevanje posojil in prostovoljne solidarnostne sobote v gospodarstvu oz. obvezni solidarnostni prispevek.

Novost je tudi vladna služba za obnovo, katere vodenje bo prevzel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic, v njenem sklopu pa bodo za učinkovito izvedbo obnove oblikovane tehnične pisarne na terenu.

Za financiranje obnove je predvidena ustanovitev posebnega sklada. Vanj se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacij.

Zakon, za katerega vlada predlaga, da nanj ne bi bilo mogoče razpisati referenduma, bo začel veljati takoj po objavi v uradnem listu, večina ukrepov pa bo veljala do konca leta.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.