(VIDEO) Von der Leyen: Sloveniji letos iz solidarnostnega sklada EU 100 milijonov evrov, leta 2024 pa nepovratnih 300 milijonov
Sloveniji bo letos iz solidarnostnega sklada EU na voljo 100 milijonov, prihodnje leto pa 300 milijonov evrov za odpravljanje posledic nedavnih poplav, je med današnjim obiskom v Sloveniji napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Premier Robert Golob je poudaril, da je treba biti pri porabi teh sredstev učinkovit.
“S premierjem sva danes govorila o paketu sredstev, sestavljenem iz treh delov, za takojšnje, pa tudi za srednje- in dolgoročne potrebe. Za okrevanje države bo potrebnih veliko naložb,” je po ogledu v poplavah najbolj prizadetih območij povedala von der Leyen, ki jo je spremljal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Slovenia, we will be at your side for your recovery and reconstruction.
🇸🇮 can request and will receive financial support from the 🇪🇺.
Thanks to the EU Solidarity Fund, #NextGenerationEU and cohesion funds, the country can be rebuilt and made more resilient.
— European Commission (@EU_Commission) August 9, 2023
Del tega paketa so nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU, ki je državam članicam na voljo za odpravljanje posledic naravnih nesreč. “Sloveniji bo na voljo 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov že letos, 300 milijonov pa prihodnje leto,” je zagotovila predsednica komisije. Slovenija mora zdaj oceniti škodo in podati zahtevek za sredstva iz solidarnostnega sklada, je dodala in poudarila, da je hitrost bistvena.
Čas pa je po njenih besedah ključen tudi pri pridobivanju dodatnih sredstev iz sklada EU za okrevanje po pandemiji covida-19, v katerem je Sloveniji na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil.
Slovenija mora zahtevek za dodatna posojila podati do konca avgusta. Zato sta se premier Golob in predsednica komisije von der Leyen dogovorila, da Ljubljana in Bruselj z današnjim dnem ustanovita skupno delovno skupino, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev.
Tretji del paketa pomoči pa predstavljajo kohezijska sredstva. Za obnovo po poplavah bo lahko namenila del od 3,3 milijarde evrov, ki so ji do leta 2027 na voljo v okviru kohezijske politike.
Golob je poudaril, da bo pri dodatnih sredstvih iz sklada za okrevanje, pa tudi sredstvih iz kohezijske politike pomembno to, da jih bo mogoče preusmeriti v obnovo po poplavah. “Če jih ne moremo preusmeriti v rekonstrukcijo, nam praktično ne koristijo,” je povedal.
Predsednica komisije je zagotovila, da bo Bruselj pri preusmerjanju kohezijskih sredstev “maksimalno prožen”. Prožnost pa je zagotovila tudi pri sredstvih iz sklada za okrevanje, v okviru katerega je sicer Slovenija po trenutnih načrtih upravičena do 705 milijonov evrov posojil in 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
“Slovenija je izjemen primer države članice EU, naše prijateljice, ki je vedno takoj odgovorila, ko so druge države potrebovale pomoč. Zdaj Slovenija potrebuje pomoč, seveda ji stojimo ob strani. Slovenija lahko računa na Evropo,” je še povedala von der Leyen.
“Pomoč bo hitra in učinkovita, na nikogar ne bomo pozabili,” pa je dejal premier Golob. Pri tem je izpostavil solidarnost. Ko potrebujemo pomoč, je solidarnost največ vredna. EU je najboljše, kar se je lahko Sloveniji in Evropi zgodilo v zadnjih sto letih, je poudaril in ponazoril, da je Slovenija, ko je potrebovala pomoč, to takoj dobila.
Zdaj prihaja faza sanacije, je dejal premier. Evropska komisija bo naredila vse, da bo Slovenija deležna hitre in izdatne pomoči, to pa je tisto pomembno sporočilo, ki ga bo vlada vgradila tudi v svoje načrte, je zagotovil.
“Denarja za odpravo posledic bo dovolj, moramo pa biti pri tem učinkoviti in ga racionalno porabiti. Predvsem pa mora ta denar priti do tistih, ki so najbolj prizadeti. Tokrat so to ljudje,” je še povedal.
Ob tem je napovedal vzpostavitev posebnega sklada za obnovo po poplavah, v katerega bodo vključili tako evropska sredstva kot denar iz slovenskega proračuna. Prvi obrok iz nacionalnega proračuna bo 300 milijonov evrov, je dejal.
Obenem je zagotovil, da tudi gospodarstvo ne bo prezrto. V razpravi s predsednico von der Leyen sta tako odprla vprašanje državnih pomoči. Gre za primer višje sile in na ta račun bomo morali zaprositi tudi za izredno obravnavo pravil za dodelitev državnih pomoči, je pojasnil.
Predsednik SDS @JJansaSDS je izrazil podporo prizadevanjem za hitro obnovo in pomoč prizadetim po poplavah. 🇸🇮❤️
Poudaril je pomen solidarnosti, tako nacionalne kot mednarodne, ter opozoril na ključne izzive, s katerimi se sooča Slovenija v teh težkih časih. Njegove besede… pic.twitter.com/y4UsoJBFZX
— SDS (@strankaSDS) August 9, 2023
EU bo Sloveniji namenila zajeten in pomenljiv paket pomoči za odpravljanje posledic nedavnih poplav, ocenjuje evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Za sprostitev sredstev državo sicer čaka več korakov, ki bodo vse prej kot enostavni, je pa komisija Sloveniji pripravljena stati ob strani bolj, kot je to običajno, je prepričan.
Ocena škode in vložitev prošnje bosta po njegovi oceni najverjetneje še najmanj zahteven korak, več moči bosta terjali preostali dve komponenti paketa pomoči. “Sredstva iz evropskega proračuna je treba tako kot iz nacionalnega proračuna trošiti smotrno, odgovorno, gre za sredstva evropskih davkoplačevalcev, treba je zagotoviti ustrezno transparentnost in namensko porabo”, je poudaril.
Veliko sredstev bo sicer po njegovih zagotovilih moč preusmeriti iz sklada za regionalni razvoj. V njem so namreč zajetna sredstva, ki se nanašajo na obdobje do leta 2027. “To so sredstva, ki so na voljo v trenutnem večletnem finančnem okvirju. Ta je še v zgodnji fazi izvajanja, zato se da še veliko sredstev po potrebi preusmeriti in predsednica je zagotovila maksimalno prožnost komisije, da bo do tega prišlo v skladu s potrebami Slovenije,” je izpostavil komisar.
Tretja komponenta paketa pomoči pa se, kot je spomnil, nanaša na sklad za okrevanje in odpornost. Pri slednjem je Slovenija pustila praktično cel paket možnih posojil neizkoriščen, je opozoril.
Kot je dodal, tudi Von der Leyen svetuje razmislek o omenjenih posojilih, kot tudi o preusmerjanju sredstev, ki so že programirana za določene prioritete na novonastale prioritete. Zahtevek za posojila iz instrumenta za okrevanje in odpornost je treba podati do konca meseca, je ob tem spomnil Lenarčič. Pri tem je spomnil, da gre za instrument, ki omogoča velike investicije, predvsem pa določa minimalni delež investicij za zeleni prehod in digitalno preobrazbo.
Eden bistvenih elementov zelenega prehoda je po Lenarčičevih besedah poplavna varnost, zato je optimističen, da se da marsikaj še preusmeriti, če bo Slovenija to želela. “Treba je torej pripraviti dobre projekte, dobre programe, ki so izvedljivi. Zlasti pomembno je upoštevati roke izvedbe, za projekte iz instrumenta za okrevanje in odpornost so roki že zelo kratki, tako da tukaj bo treba pohiteti,” je opozoril.
“To je zajeten, pomenljiv paket pomoči. Pomembno pa je tudi, da se je predsednica komisije s predsednikom vlade dogovorila za konkretno telo, skupno delovno skupino, ki bo pomagala te stvari pomikati naprej,” je ob tem še ocenil Lenarčič.