(VIDEO) Sodni dan in biblične poplave spravile slovenske politike
Predsednik vlade Robert Golob je v izjavi za medije po seji Sveta za nacionalno varnost (SNAV) dejal, da se Slovenija sooča z najhujšo naravno ujmo v zgodovini države, prizadeti sta dve tretjini države. Današnja noč je bila sicer bolj prizanesljiva, a škoda bo verjetno presegla 500 milijonov evrov, je ocenil.
Napori, da bomo spet lahko omogočili normalno življenje, bodo veliki, je opozoril premier. Poškodovani so predvsem cestna in energetska infrastruktura ter več sto objektov za bivanje.
Na seji SNAV so se seznanili s poročilom civilne zaščite, uprave za zaščito in reševanje, ministrstva za obrambo in ministrstva za notranje zadeve. Črna na Koroškem je še vedno odrezana od sveta. Primanjkovati je začelo pitne vode in opreme, zato bodo te nujne artikle dostavljali po zraku.
Zaradi silovite ujme nacionalnih razsežnosti je predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob sklical Svet za nacionalno varnost, ki danes zaseda v razširjeni sestavi. Kot je poudaril, želi Vlada RS, vključno z opozicijo, poenotiti odziv za čim večjo učinkovitost ukrepov v korist ljudi. pic.twitter.com/DhHZaIcQvd
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 5, 2023
Prav tako bodo trgovine – tako živilske, kot tiste s tehnično opremo, odprte v nedeljo oz. bodo odprte dlje, je dejal Golob. Cilj tega ukrepa je, da se lahko prva sanacija začne izvajati čim hitreje.
Vse, ki bi želeli pomagati, premier poziva, naj to storijo prek sistema zaščite in reševanja na lokalni ravni, saj ta deluje koordinirano, samo na ta način pa bodo lahko izpeljali akcije. “Včasih so dobri nameni škodljivi, ko se jih ne da koordinirati učinkovito, ali pa ko obstoječe sisteme žal na nek način onemogočijo, da bi delovali,” je dejal premier.
Ravno aktivacija vseh sil v državi, ki poteka danes, je po njegovi oceni ključna za koordinirano pomoč ljudem. Še enkrat se je zato zahvalil vsem, ki so danes na terenu – gasilcem, vsem članom civilne zaščite, pripadnikom Slovenske vojske in policije, “ki res pomagate ljudem, da se lahko postavijo na noge”.
Razglasitev izrednih razmer za zdaj ni potrebna, je menil, saj imamo po njegovih besedah enega boljših sistemov za zaščito in reševanje v Evropi in sistem civilne zaščite deluje.
Prav tako smo s strani mednarodne skupnosti prejeli več pobud glede pomoči, Slovenijo so neposredno kontaktirale tudi sosednje Hrvaška, Madžarska in Avstrija. Golob se je za ponujeno pomoč zahvalil. “Prav je, da tisto pomoč, ki jo lahko uporabimo, tudi sprejmemo, zato da smo pri tem, da postavimo Slovenijo spet na noge, čim hitrejši,” je dejal.
Na seji SNAV so po premierjevih besedah vsi politiki ugotovili, da danes ni čas za iskanje razlik, “še manj za iskanje razlogov, kdo je kriv za karkoli iz preteklosti”. Sklenili so, da je čas za enotno delovanje, “da si bodo naši državljani hitreje opomogli”. “Želim, da bo ta politična enotnost trajala čim dlje,” je dejal.
Sledi izredna seja vlade, na kateri bodo potrdili predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerim želijo predvsem opolnomočiti župane, da lahko nujne intervencijske ukrepe sprejmejo mimo sistema javnega naročanja, s tem pa omogočijo normalno življenje svojim občanom ter vzpostavijo pretočnost ljudi in blaga v čim hitrejšem času. Premier pričakuje, da bo DZ predlog obravnaval že v torek ali sredo.
Če bomo želeli posledice učinkovito odpraviti, bomo morali “začeti delati drugače, kot smo bili navajeni v preteklosti”, je dejal premier. Zakonske spremembe pa bo najverjetneje treba izboljševati sproti, je dejal.
Predsednik SDS Janez Janša je v izjavi po seji sveta za nacionalno varnost dejal, da je na njem prevladalo prepričanje, da je treba stopiti skupaj in preprečiti nadaljnje škodljive posledice poplav. S predsednikom NSi Matejem Toninom sta pozvala k enotnosti in prenosu dodatnih sredstev na občine, ki najbolje poznajo svoja območja.
Janša pa poplave razume kot primeren trenutek, da se v interventni zakon vključi vse ukrepe, ki bodo omogočali preventivno ravnanje pri urbanističnem načrtovanju poselitve prostora, gradnjo protipoplavnih objektov in pospešitev birokratskih postopkov. Kot primer je navedel še nezgrajeno hidroelektrarno Mokrice, ki bi z načrtovanimi protipoplavnimi dodatki velik del občine Brežice obvarovala pred poplavami.
Pozval je k enotnemu nastopu v smislu, da naj državna in lokalne oblasti ne mislijo, da je mogoče naravo prelisičiti z zapisovanjem členov v zakone in ustavo. Prepričan je, da Slovenijo čaka določena prerazporeditev pristojnosti za vzdrževanje vodotokov na raven občin, ki morajo za to dobiti tudi sredstva.
Povzel je, da so vladi predlagali, naj v interventni zakon, ki naj bi ga sprejemali naslednji teden, vključi tudi ukrepe za pomoč kmetijstvu, pri čemer bodo poslanci SDS konstruktivno sodelovali.
Ob tem meni, da ni potrebe, da bi morale biti za spopad z ujmami razglašene izredne razmere, saj je poveljnik Civilne zaščite RS že aktiviral državni načrt zaščite in reševanja. Ob tem je kot robustnega pohvalil sistem zaščite in reševanja, ki da se je doslej že večkrat izkazal. Za pomoč je čestital tudi Slovenski vojski in policiji, ki sta pomagali s tehniko in svojimi najbolj izkušenimi kadri, ter županom prizadetih območij. Šlo je za zrelo reakcijo tako odgovornih služb kot velike večine prebivalstva, je ocenil Janša.
Prebivalce je ob prihajajoči sanaciji pozval k pomoči pri čiščenju stanovanjskih in gospodarskih objektov, saj da je škoda zaradi poplav največja v zgodovini Slovenije in temu primerno večji bodo tudi sanacijski napori. “Slovenije je enotna, nihče ne bo ostal sam in združili bomo moči v tej pomoči,” je sklenil vodja opozicije.
Tudi Tonin je pozval k enotnemu nastopu in pomoči drug drugemu. Ob tem se mu zdi ključno, da se država pripravi na tovrstne izzive v prihodnosti, saj podobnim naravnim nesrečam po njegovem mnenju ne bo konca. Pozval je k snovanju za posameznika dostopnega sistema zavarovanja nepremičnin, zlasti za najranljivejše, ki si tega sicer ne bi mogli privoščiti.
Tonin je še ocenil, da so se kot zelo učinkovite izkazale predvsem občine, ki najbolje poznajo svoja območja in svoje težave, zato bodo v stranki predlagali, da naj država čim več svojih sredstev prenese nanje. Tako bi kar najbolj pospešili obnovo in rekonstrukcijo infrastrukture, je prepričan.
Slovenija se namreč sooča s posledicami obilnih padavin v zadnjih dveh dneh, ki so povzročile poplave in sprožile številne plazove. Velik del države je še vedno pod vodo, nekateri deli so odrezani od sveta, porušena je cestna infrastruktura, ponekod je onemogočen javni promet. Črno na Koroškem še danes oskrbujejo iz zraka.