V Sloveniji letos že trije vročinski valovi – Letošnji julij bo najtoplejši mesec v zgodovini meritev in verjetno brez primere v zadnjih tisočletjih

V letošnjem letu je Agencija RS za okolje (Arso) na večini meteoroloških postaj po državi zabeležila tri vročinske valove. Ob tem so zabeležili tudi kar nekaj tropskih noči, največ na Primorskem, nekaj pa tudi v višjih legah, na tisoč metrih nadmorske višine.

Prvi vročinski val so na Arsu zabeležili v drugi polovici junija in je trajal med tremi in šestimi dnevi. Drugi se je nato začel v prvi tretjini julija in so ga za kakšen dan ali dva prekinile različne hladne fronte, ki so prinesle kratkotrajno ohladitev skupaj s plohami in nevihtami. Brez teh prekinitev bi lahko beležili daljši vročinski val, so na Arsu zapisali na Facebooku.

Drugi vročinski val je bil sicer najdaljši v Kopru na postaji Markovec, kjer je trajal kar 13 dni, od 9. do 21. julija.

Ob vročinskih valovih so zabeležili tudi kar nekaj tropskih noči, ko se najnižja temperature ne spusti pod 20 stopinj Celzija. Največ takšnih noči je bilo na Primorskem, še posebej v Slovenski Istri. V Kopru jih je bilo 25, so še zapisali.

Kar nekaj tropskih noči pa so zabeležili v termalnem pasu, torej pasu, ki je nekoliko dvignjen od dolin, kjer se ne čuti vpliva temperaturnega obrata. Med takšne kraje sodijo na primer postaje v Jeruzalemu, na Hočkem Pohorju in na Topolu pri Medvodah. Tropske noči pa so zabeležili tudi višje, in sicer na okoli 1000 metrih nadmorske višine, kamor sodijo Slavnik, Miklavž na Gorjancih in Lisca.

O vročinskem valu sicer govorimo, ko dnevna povprečna temperatura tri dni zapored preseže določen prag, ki je odvisen od podnebne regije. Slovenija je razdeljena na tri regije: omiljeno sredozemsko podnebje ima prag pri dnevni povprečni temperaturi 25 stopinj Celzija, celinsko podnebje pri 24 stopinjah in zmerno podnebje hribovitega sveta pri 22 stopnjah Celzija. Dnevna povprečna temperatura pa je izračunana na podlagi jutranje, popoldanske in večerne temperature in ima največji poudarek na večerni temperaturi, še pojasnjujejo na Arsu.

Letošnji julij bo najtoplejši mesec v zgodovini meritev in verjetno brez primere v zadnjih tisočletjih, so danes sporočili Združeni narodi. Rekordne julijske temperature kažejo, da je Zemlja iz faze segrevanja prešla v “obdobje globalnega vrenja”, pa je opozoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres in pozval k takojšnjemu ukrepanju.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki deluje pod okriljem ZN, in evropski servis za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) sta v prvih treh tednih julija zabeležila globalne povprečne temperature, ki presegajo vsa primerljiva obdobja. Kot sta opozorila, je zato “zelo verjetno, da bo julij 2023 najbolj vroč julij in tudi najbolj vroč mesec v zgodovini”.

6. julij je bil najbolj vroč dan v zgodovini meritev, saj je povprečna dnevna globalna temperatura površja Zemlje znašala 17,08 stopinje Celzija, s čimer je bil presežen rekord iz 13. avgusta 2016, ko je znašala 16,8 stopinje. Prvi trije tedni julija so bili najtoplejše tritedensko obdobje doslej, sta opozorila WMO in C3S.

Od maja je bila povprečna globalna temperatura morske površine precej višja od prej opaženih vrednosti za ta letni čas, kar je prispevalo k izjemno toplemu juliju, sta dodala.

“Za velik del Severne Amerike, Azije, Afrike in Evrope je to kruto poletje. Za celoten planet je to katastrofa. Znanstveniki so prepričani, da je za to nedvoumno kriv človek,” je ob teh podatkih opozoril Guterres in dodal, da je vse to v skladu z napovedmi in ponavljajočimi se opozorili, edino presenečenje pa je hitrost sprememb.

“Podnebne spremembe so tu. So strašljive. In to je šele začetek. Doba globalnega segrevanja se je končala, zdaj je čas za dobo globalnega vrenja,” je dodal in ponovil pozive k radikalnim in nujnim ukrepom ter ponovno napadel sektor fosilnih goriv.

“Ekstremno vreme, ki je julija prizadelo več milijonov ljudi, je žal kruta realnost podnebnih sprememb in napoved prihodnosti,” pa je dejal generalni sekretar WMO Petteri Taalas in dodal, da je potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov “nujnejša kot kdaj koli prej”.