S kakšnim razlogom je 100- letni Henny Kissinger potoval na Kitajsko? – Je enigma 31,4 bilijona dolarjev (31.400 milijard dolarjev) ameriškega javnega dolga, Kitajska pa je, po lastništvu ameriških obveznic s cca 1100 milijardami dolarjev, na drugem mestu – TOPNEWS.si

S kakšnim razlogom je 100- letni Henny Kissinger potoval na Kitajsko? – Je enigma 31,4 bilijona dolarjev (31.400 milijard dolarjev) ameriškega javnega dolga, Kitajska pa je, po lastništvu ameriških obveznic s cca 1100 milijardami dolarjev, na drugem mestu

23. julija 2023
S kakšnim razlogom je 100- letni Henny Kissinger potoval na Kitajsko? – Je enigma 31,4 bilijona dolarjev (31.400 milijard dolarjev) ameriškega javnega dolga, Kitajska pa je, po lastništvu ameriških obveznic s cca 1100 milijardami dolarjev, na drugem mestu

Bidnova administracija je večino leta 2023 porabila za ponovno vzpostavitev stikov na visoki ravni s svojimi kitajskimi kolegi, potem ko je svojeglavi kitajski vojaški balon razstrelil odnose, na katere obe državi nista mogli vplivati. Jasno je, da želi Bidnova administracija videti vrnitev redne diplomatske izmenjave. V zadnjih mesecih so državni sekretar Antony Blinken, ministrica za finance Janet Yellen in posebni predsedniški odposlanec za podnebje John Kerry vsi potovali v Peking. Rezultati so bili mešani. Odziv Kitajske na te obiske je bil korekten, a ne topel. Od treh voditeljev Bidenove politike, ki so pred kratkim obiskali Peking, se je kitajski premier Xi Jinping srečal samo z Blinknom, piše Politico.

Kitajska pa ni kul do vseh Američanov. Njeno vodstvo je ta teden razgrnilo rdečo preprogo za nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost in državnega sekretarja Henryja Kissingerja. Ni se srečal le s Xijem, ampak tudi z najvišjim kitajskim diplomatom Wang Yijem in obrambnim ministrom Li Shangfujem, osebo, ki ju Austin ni smel videti. Pohvala kolektivnega kitajskega vodstva je bila velika. Wang je dejal , da je Kissinger “zgodovinsko prispeval k prebijanju ledu v kitajsko-ameriških odnosih in odigral nenadomestljivo vlogo pri krepitvi razumevanja med državama.” Xi je bil s svojimi besedami še bolj topel: “Kitajci nikoli ne pozabijo svojih starih prijateljev in kitajsko-ameriški odnosi bodo vedno povezani z imenom Henryja Kissingerja.” Kissinger je odgovoril na toplo vzdušje in svojim sogovornikom dejal, da je “prijatelj Kitajske”. BBC je šel tako daleč, da je predlagal , da bi “glede na njegov prevelik položaj na Kitajskem [Kissinger] lahko deloval kot zaledni kanal za pogajanja med ZDA in Kitajsko.”

S kakšnim razlogom je  torej 100- Henny Kissinger na Kitajsko? Enega od možnih odgovorov ponuja na Twitterju bloger Keawe Wong “Ne gre za dolg ZDA, ne za trgovinsko vojno, niti za Tajvan. V tej temi izvemo, o čem sta Kissinger in Xi razpravljala za zaprtimi vrati, kar bo vplivalo na vse nas,” piše Wong. Kitajska je drugo največje svetovno gospodarstvo in tudi država, ki je po lastništvu ameriških obveznic na drugem mestu. Dolg ZDA do Kitajske znaša 1100 milijard dolarjev. Nekateri se sprašujejo, ali je za ameriško gospodarstvo smiselno, da si je tolikšen del denarja izposodila prav od največje tekmice.

Največja grožnja svetu ni Kitajska, ampak 31,4 bilijona ameriških dolarjev dolga. Cena ameriških obveznic bo neizogibno strmoglavila in uničila gospodarstva mnogih držav. Izginilo bo na stotine milijonov delovnih mest in bilijoni dolarjev pokojnin. Zakaj Kissinger ne bi Kitajske prosil za pomoč?

ZDA so januarja  letos dosegle zgornjo mejo višine javnega dolga, ki jo določa zakon; ameriški dolg je torej dosegel višino 31.400 milijard ameriških dolarjev oziroma 120 odstotkov letnega BDP (za primerjavo: slovenski javni dolg znaša 70 odstotkov letnega BDP).

Ko je Xi Jinping začel svoj prvi mandat, so mu povedali, da kitajsko gospodarstvo ne more prenesti padca ameriških obveznic. Kitajska kampanja za razdolževanje se je začela leta 2013. Dva največja nepremičninska razvijalca je leta 2021 poslala v stečaj. Ali je Xi naredil smrtonosno napako?

“Med mojim prvim obiskom leta 2018 so bili vsi na Kitajskem v stanju evforije. Podjetja so se zadolževala kot nora, da bi se širila. Cene stanovanj so bile v nebo visoke. Jack Ma je ​​še naprej širil svoj imperij z dajanjem brezplačnih posojil mladim Kitajcem. Bila je katastrofa, ki je čakala, da se zgodi. Kitajska vlada je z nadzorovanim sprožanjem lastnih finančnih in nepremičninskih balonov deaktivirala gospodarsko časovno bombo. Toda zahodni strokovnjaki pravijo, da Xi pelje Kitajsko na rob propada, kajne?
Prejšnji teden sem šel kupovat novo stanovanje. Moj agent mi je povedal, da so lokalne vlade morale posredovati in financirati večino nedokončanih gradbenih projektov. In stvari v zadnjih 3 letih niso bile dobre. Ampak spet je zaposlena. Kupci stanovanj izkoriščajo nižje cene stanovanj. Tukaj je čudovito 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje s 3 spalnicami in 2 kopalnicama za 1,6 milijona RMB. Ampak odvrnil sem se. Nazaj k Kissengerju. Če bo 100-letnik šel na letalo za 14 ur, bo ob sebi potreboval medicinsko ekipo.

Kissenger je ogrozil svoje zdravje, da bi odpotoval na Kitajsko, zakaj? Nekaj ​​mora biti v zvezi z njegovo zapuščino. Kitajska se je zadnje desetletje izolirala pred neizogibnim zlomom ameriških obveznic. Ne bo tako navdušen nad reševanjem ZDA kot leta 2008. Ameriško gospodarstvo je blizu konca. Edini izhod je vojna. Kissinger je odpotoval v Peking, da bi razpravljal o možnosti vojne.Kissingerjevo potovanje v Peking ima samo en namen – razpravljati o tem, kako zmanjšati škodo, ko (ne če) izbruhne vojna med Kitajsko in ZDA. Sovražim biti tako pogubljen in mračen. Ampak tukaj je kitajski izraz – Kadarkoli preži nevarnost, čaka priložnost”, razmišlja Keawe Wong.

Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je poudarilo, da je Kissinger potoval kot zasebnik in ne pod okriljem ameriške vlade. Kljub temu je bil osupljiv kontrast med toplino, prikazano v državnem gostišču Diaoyutai s Kissingerjem, v primerjavi s hladnejšim vzdušjem v Veliki dvorani ljudstva, kjer so se Bidnovi uradniki srečali s svojimi kolegi.

Zakaj prav lovefest?, se sprašuje Politico.  Predvsem zato, ker je bilo tako v obojestranskem interesu Kitajske kot Kissingerja, da igrata lepo. Za Kitajsko je bila to priložnost, da namigne, da bi se bolje odzvala na politiko ZDA, ki se je vrnila v Kissingerjev čas. Obisk za Kissingerja pomeni priložnost, da naredi tisto, kar si je prizadeval, odkar je zapustil javno funkcijo: ohraniti svojo relevantnost in vpliv.

Da bi razumeli perspektivo Pekinga, je pomembno vedeti, da se je politično ozračje v Washingtonu v zadnjem desetletju močno obrnilo proti kitajski komunistični partiji. Kljub temu, da se govori o polarizaciji ameriške zunanje politike, je eno od redkih področij nedavnega dvostrankarskega konsenza gledanje na Kitajsko kot tekmeca in ne partnerja. To se je začelo na koncu Obamove administracije. Trumpova administracija je okrepila sovražnost, izpostavila kršitve človekovih pravic v Xinjiangu, okrepila svojo podporo Tajvanu in sprožila trgovinsko vojno s Kitajsko.

V prvih dveh letih je Bidnova administracija, če sploh kaj, pospešila umik od sodelovanja in obrat k strateški konkurenci. To je postalo očitno na prvem srečanju na visoki ravni med kitajskimi in ameriškimi uradniki v Anchorageu na Aljaski marca 2021. Ozračje v sobi je bilo bolj hladno kot temperatura zunaj. Potem ko so kitajski uradniki kritizirali svoje ameriške kolege, se je Blinken pred televizijskimi kamerami odzval enako in Kitajsko opozoril, da bodo njena dejanja povzročila ” veliko bolj nasilno” svet. V naslednjih dveh letih je Bidnova administracija jasno povedala, da strateško tekmovanje s Kitajsko jemlje resno. Združene države so zagnale četverico in uvedle indo-pacifiški gospodarski okvir, strukture, ki so bile očitno zasnovane za boj proti Kitajski. Zdelo se je, da je predsednik Joe Biden v svojih izjavah nakazal konec ” strateške dvoumnosti ” ZDA glede Tajvana, s čimer je povsem jasno povedal, da bodo Združene države posredovale in pomagale braniti otok pred vojaškim napadom LRK. Administracija je uvedla nadzor izvoza, zaradi česar so se ukrepi Trumpove administracije v primerjavi z njimi zdeli pikolovski.

Po več kot 30 letih vratolomnega delovanja – ki se je začelo s Kissingerjevim prvim obiskom Kitajske leta 1971 – je razumljivo, da Xi in njegov vodstveni kader čutita nostalgijo po času, ko so bili ameriški uradniki bolj zainteresirani za odprtje kitajskega trga za ameriški izvoz kot zapiranje ameriškega gospodarstva za kitajski izvoz. Fêting Kissinger omogoča Pekingu, da sporoča, da bi bili odnosi veliko boljši, če bi se Washington vrnil k zunanji politiki izpred desetletja.

Prav tako spominja na najprimernejši diplomatski slog Kitajske za upravljanje odnosov z Združenimi državami. Kitajski je bilo desetletja najbolj všeč, ko je ameriška administracija dodelila osebo, ki je skrbela za kitajski portfelj. V zadnjih letih administracije Georgea W. Busha je bil to minister za finance Hank Paulsen; večji del Obamovega prvega mandata je bil svetovalec za nacionalno varnost Tom Donilon. V zadnjih dveh upravah res ni bilo nikogar podobnega. Hvalitev Kissingerja je razmeroma subtilen in neboleč način sporočanja njihove želje po vrnitvi k temu, kar je nekoč bilo.

Če Kitajci poskušajo igrati nostalgijo po kitajsko-ameriških odnosih iz preteklih desetletij, so Kissingerjevi motivi v celoti zakoreninjeni v sedanjosti. Kissingerjev ugled je v zadnjih letih utrpel udarec, saj so njegove pretekle politične napake in poskusi, da bi se približal oblasti, postali bolj jasni neizkušenemu očesu. Politika velikih sil pa ostaja edino področje, kjer celo Kissingerjevi najbolj ogorčeni kritiki priznavajo, da je imel nekaj soka. Medtem ko so odnosi ZDA s Kitajsko slabi, si lahko Kissinger utrdi ugled tako, da igra vlogo visokega državnega uradnika samo s tem, da se pojavi in ​​vse navduši s svojo intelektualno bistrostjo kot stoletnik.

Vendar je za Kissingerja nekaj več kot to. To potovanje je spomin na Kissingerjevo resnično inovacijo v njegovi karieri: iznajdbo profitnega tretjega dejanja kariere v javni službi. Pred njim so nekdanji politični direktorji običajno napisali spomine, imeli občasen zunanjepolitični govor in morda postali vodja neprofitne organizacije. Kissinger je bil vedno bolj lačen. Kot sem napisal v The Ideas Industry, »Tradicionalna pot za nekdanje vodje politike je bila prevzem sinekure v think tanku. Uspešno profitno svetovanje pa je veliko bolj donosno kot štipendija think tanka. Henry Kissinger je bil pionir tega pristopa leta 1982, ko sta on in Brent Scowcroft ustanovila Kissinger Associates, da bi nudila svetovalne storitve za korporativne stranke.« Kissingerjeva prodajna točka strankam je bil njegov dostop do koridorjev moči – ne samo v Washingtonu, ampak tudi v Pekingu. To tudi pojasnjuje, zakaj se je Kissinger upiral jastrebovemu obratu ameriške zunanje politike do Rusije in Kitajske; tak obrat ogroža njegov privilegiran dostop do svetovnih voditeljev.

Veste, kaj poslovne stranke resnično želijo slišati? Točno tiste vrste notranjih tračev, ki jih je Kissinger preprodajal skozi celotno kariero. To pomeni, da ga zadnje bivanje v Pekingu ne bo zasulo le s poročanjem v medijih, temveč z nadaljnjo podporo podjetij. Na teh zadnjih sestankih z direktorji bo lahko več mesecev večerjal zunaj. Kot spreten medijski igralec bo Kissinger brez dvoma našel način, kako iz tega potovanja ustvariti več medijskih ciklov. Pričakujem nič manj kot TV-intervju v udarnem terminu in odmeven revijski esej, ki bi ga prav tako lahko naslovili »Kako bi bolje vodil ameriško zunanjo politiko«.

Ljubezensko veselje Xi-Kissinger ne bo niti malo pomembno, ko gre za kitajsko-ameriške odnose. Ko republikanci kritizirajo Bidna, ker je mehak do Kitajske, veste, da je to za Kitajsko negostoljubno politično ozračje. Tako Xijeva kot Kissingerjeva naklonjenost pretekli dobi kitajsko-ameriške prijaznosti ne bo imela velikega pomena znotraj Beltwaya. Vsaj za en dan pa bi lahko kitajski uradniki obujali spomine na obdobje, ko je bila ključna beseda zaroka, Kissinger pa se lahko nasmehne, da je ohranil svojo relevantnost za še en medijski cikel.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.