Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora ne predlaga uvedbe “verbalnega delikta” – Pri predlogu dopolnitve 297. členu KZ so se “naslonili”na priporočila Sveta Evrope o zoperstavljanju sovražnemu govoru

Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora zavrača očitke, da s podanimi priporočili uvajajo verbalni delikt. Poudarjajo, da so v prvi vrsti ključni ukrepi, ki preprečujejo sovražni govor, vprašanja o kaznovalno-pravnih ukrepih pa je po njihovem mnenju nujno pretehtati tudi v informirani in široki javni razpravi.

Med priporočili za preprečevanje sovražnega govora, ki so jih v sredo predali tudi predsedniku vlade Robertu Golobu, so namreč člani strateškega sveta v sklopu kaznovalno-pravnega odziva predlagali, naj pristojno ministrstvo v kazenskem zakoniku preuči možnost za razširitev opisa kaznivega dejanja javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti tudi na povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti.

V današnjem odzivu ob očitkih, da gredo omenjena priporočila v smeri ponovnega uvajanja verbalnega delikta iz časa nekdanje SFRJ, tako poudarjajo, da je strateški svet priporočila oblikoval ob zavedanju, da so kaznovalno-pravni ukrepi tisti zadnji, ki jih uporablja družba za odzivanje na sovražni govor, in da so ključni ukrepi, ki preprečujejo nastajanje sovražnega govora ter spodbujajo gradnjo vključujoče in solidarne družbe.

Poudarili so, da so se pri svojem delu naslonili tudi na priporočila Sveta Evrope, predvsem na priporočilo odbora ministrov državam članicam o zoperstavljanju sovražnemu govoru, ki med drugim ločuje med sovražnim govorom, ki ga kazensko pravo prepoveduje, sovražnim govorom, ki ni dovolj hude stopnje za kazensko odgovornost, vendar se zanj kljub temu uporablja civilno ali upravno pravo, ter napadalnimi ali škodljivimi vrstami izražanja, ki sicer niso dovolj hude, da bi jih evropska konvencija o človekovih pravicah legitimno omejevala, vendar kljub temu zahtevajo drugačne odzive.

Pogoj za kaznivost je v aktualni slovenski zakonodaji, da je kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti storjeno bodisi na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, bodisi z uporabo žalitev, zmerjanja ali grožnje, pojasnjujejo člani strateškega sveta. Ob tem so opozorili tudi na podatke vrhovnega državnega tožilstva, da je v zadnjih treh letih in pol državno tožilstvo zavrglo 85 od 107 primerov, ker niso bili podani pogoji za pregon. “Med njimi je veliko primerov takšnih, ko je izpolnjen pogoj javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnost, ki temelji na osebni okoliščini, ni pa dejanje izvršeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, niti ni izvršeno z uporabo žalitev, zmerjanja ali grožnje,” so zapisali v odzivu.

Na podlagi mednarodnih dokumentov, poročila vrhovnega državnega tožilstva in analize zakonodaje je tako delovna skupina strateškega sveta za kaznovalno-pravni odziv predlagala premislek, ali bi bilo primerno dodati tudi obliko, s katero bi zajeli položaje, ko se z dejanjem javno spodbuja nasilje, nestrpnost in sovraštvo, ko je dejanje storjeno na podlagi ene od osebnih okoliščin, ko je intenzivnost dejanja dovolj velika in je za to podan naklep, ni pa to storjeno z grožnjo, žalitvijo ali zmerjanjem, ampak denimo z opravičevanjem ali odobravanjem zla ali obžalovanjem, da ni bilo storjeno še več zla.

Obenem so še poudarili, da je verbalni delikt kazenskega zakonika SFRJ varoval državo oziroma njeno politično ureditev, namenjen pa je bil pregonu političnih nasprotnikov, namen 297. člena aktualnega kazenskega zakonika pa je varovanje ranljivih in preprečevanje hudih kaznivih dejanj, kot je genocid.

Strateški svet se je sicer odločil, da bo odprl razpravo o omenjenih “zahtevnih, a za sobivanje pomembnih pravnih in družbenih vprašanjih”, pri čemer bodo omenjena priporočila zgolj izhodišče.

Pojasnilo vlade k 32. priporočilu Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora.

STRATEŠKI SVET NE PREDLAGA UVEDBE “VERBALNEGA DELIKTA”
Po včerajšnji predstavitvi 57 priporočil, ki jih je pripravil Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, se je v javnosti pojavilo nekaj napačnih in tudi tendencioznih interpretacij glede priporočila 32, ki zadeva preučitev možnih sprememb 297. člena KZ-1. V izogib nadaljnim širjenjem napačnih informacij podajamo pojasnilo glede priporočila 32.
Na začetku jasno in nedvoumno sporočamo, da strateški svet v priporočilu 32 ne predlaga uvedbe “verbalnega delikta”. Strateški svet je priporočila oblikoval ob zavedanju, da so kaznovalno-pravni ukrepi tisti zadnji, ki jih uporablja družba za odzivanje na sovražni govor, in da so ključni ukrepi, ki preprečujejo nastajanje sovražnega govora ter spodbujajo gradnjo vključujoče in solidarne družbe. Zato se velika večina priporočil ukvarja z ukrepi na področju izobraževanja in mladine, preventivnih ukrepov v različnih sferah družbe od podjetij do socialne države, s področjem medijev in spleta.
Strateški svet se je pri delu naslanjal na priporočila Sveta Evrope, predvsem na Priporočilo Odbora ministrov državam članicam o zoperstavljanju sovražnemu govoru št. (2022)161, ki med drugim pravi:
“Sovražni govor vključuje različne izraze sovraštva, ki se med seboj razlikujejo glede na njihovo resnost, povzročeno škodo in njihov vpliv na pripadnike posameznih skupin v različnih okoliščinah, zato naj države članice zagotovijo paleto primernih ukrepov za učinkovito preprečevanje sovražnega govora in učinkovit boj proti sovražnemu govoru. Tak celovit pristop naj bo v celoti v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in ustrezno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (Sodišča) ter naj razlikuje med:
a) i. sovražnim govorom, ki ga kazensko pravo prepoveduje, in
ii. sovražnim govorom, ki ni dovolj v hude stopnje za kazensko odgovornost, vendar se zanj kljub temu uporablja civilno ali upravno pravo, ter
b) napadalnimi ali škodljivimi vrstami izražanja, ki sicer niso dovolj hude, da bi jih Evropska konvencija o človekovih pravicah legitimno omejevala, vendar kljub temu zahtevajo drugačne odzive, na primer: protigovor in druge protiukrepe; ukrepe za spodbujanje medkulturnega dialoga in razumevanja, tudi v medijih in na družbenih omrežjih, ter ustrezne dejavnosti na področju izobraževanja, širjenja informacij in
ozaveščanja.”
Delovna skupina strateškega sveta za (kaznovalno)pravni odziv je ob zavedanju vsega tega predlagala preučitev ustreznosti kazenskopravne ureditve sovražnega govora s priporočiloma 32 in 33, ki sta med seboj povezana.
Trenutno veljavni 297. člen KZ-1 določa, da se kaznuje, kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na osebni okoliščini (rasa, spol, nacionalna, politična pripadnost in tudi druge osebne okoliščine), in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev.

S priporočilom 32 Svet za preprečevanje sovražnega govora Ministrstvu za pravosodje priporoča, da preuči možnost za razširitev pogojev za kaznivost dejanja spodbujanja ali
razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na osebni okoliščini, z uporabe grožnje, zmerjanja ali žalitev še na četrto izvršitveno obliko – »povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti«, ki bi zajela primere nevarnega sovražnega govora, ki jih trenutno besedilo zakona ne zajema.
Trenutno je torej pogoj za kaznivost, da je dejanje spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na osebni okoliščini, storjeno bodisi 1) na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali 2) z uporabo žalitev, zmerjanja ali grožnje. Po podatkih Vrhovnega državnega tožilstva imamo v zadnjih treh letih in pol od 107 primerov, ki jih je obravnavalo tožilstvo, 9 obsodilnih sodb sodišč, kar je manj kot tri na leto. V 85 od 107 primerov je ovadbo
zavrglo že državno tožilstvo, ker za pregon niso bili podani pogoji.
Med njimi je veliko primerov takšnih, ko je izpolnjen pogoj javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnost, ki temelji na osebni okoliščini, ni pa dejanje izvršeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir niti ni izvršeno z uporabo žalitev, zmerjanja ali grožnje.
Na podlagi mednarodnih dokumentov, poročila vrhovnega državnega tožilstva in analize zakonodaje je delovna skupina predlagala premislek, ali bi bilo primerno dodati še četrto izvršitveno obliko, s katero bi zajeli položaje, ko se z dejanjem javno spodbuja nasilje, nestrpnost in sovraštvo, ko je dejanje storjeno na podlagi ene od osebnih okoliščin, ko je intenzivnost dejanja dovolj velika in je za to podan naklep, ni pa to storjeno z “grožnjo, žalitvijo ali zmerjanjem”, ampak npr. z opravičevanjem ali odobravanjem zla ali obžalovanjem, da ni bilo storjeno še več zla.
Ker vsi primeri sovražnega govora niso izvedeni na način, da opravičujejo ali odobravajo zlo, smo v skupini, ki se je ukvarjala s priporočili glede (kazensko)pravnega odziva, predlagali širšo opredelitev pogojev za kazenski pregon javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na osebni okoliščini s tem, da se med pogoje doda »povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti«, ki je v zakonodaji že uporabljen termin. Vsebuje ga definicija »nedostojnega vedenja« v 5. točki prvega odstavka 2. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1): »nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju.«
V tem kontekstu smo v povezanem priporočilu 33 tudi predlagali ministrstvu za pravosodje razmislek, ali je razmejitev med kaznivim dejanjem javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1 in prekrškom nedostojnega vedenja, katerega namen je vzpodbujanje nestrpnosti (po 7. členu v povezavi z 20. členom ZJRM-1), primerno.
Glede skrbi, ki se je pojavila v javnosti, da se s predlogom širi inkriminacija v smeri t.i. verbalnega delikta, pojasnjujemo, da med verbalnim deliktom iz 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ in javnim spodbujanjem sovraštva, nasilja ali nestrpnosti iz 297. člena KZ-1 obstaja pomembna in nezamenjljiva razlika: 133. člen KZ SFRJ je varoval državo oziroma njeno politično ureditev, namenjen pa je bil pregonu političnih nasprotnikov, namen 297. člena

KZ-1 pa je varovanje ranljivih in preprečevanje hudih kaznivih dejanj kot je genocid. 133. člen KZ SFRJ se je glasil:
“Kdor s pisno besedo letakom, risbo, govorom ali kako drugače poziva ali jih ščuva k rušenju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, k protiustavni spremembi socialistične samoupravne družbene ureditve, k razbijanju bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti, k strmoglavljenju organov družbene samouprave in oblasti ali njihovim izvršilnim organom, k odporu proti odločitvam pristojnih organov oblasti in samouprave, ki so pomembni za varnost in razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, varnost ali obrambo države, ali kdor s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere v državi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.«
Zato je popolnoma neutemeljeno označiti priporočilo k razmisleku o razširitvi pogojev za pregon kaznivega dejanja javnega spodbujanja in razpihovanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, za pozivanje k uvedbi verbalnega delikta.

Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora je mnenja, da je vprašanja o kaznovalno- pravnih ukrepih za odzivanje na sovražni govor nujno pretehtati v informirani in široki javni razpravi, kjer sodelujejo tako strokovnjaki kot splošna javnost. Zato se je strateški svet odločil, da odpre razpravo tudi o teh zahtevnih, a za sobivanje pomembnih pravnih in družbenih vprašanjih pri čemer sta priporočil 32 in 33 zgolj izhodišče.