Potem, ko so ZDA Ukrajini namenile novo 1,3 milijarde vredno vojaško pomoč, (od začetka ruske invazije znaša tako 42 milijard dolarjev), je Josep Borrell danes predlagal 20 milijard evrov EU za financiranje vojaške pomoči Ukrajini do leta 2027

Pentagon je v sredo sporočil, da ZDA namenjajo Ukrajini dodatno vojaško pomoč v vrednosti 1,3 milijarde dolarjev, kar dviguje skupno vrednost ameriške vojaške pomoči Ukrajini od začetka ruske invazije na 42 milijard dolarjev.

Pentagon je sporočil, da gre za pokrivanje nujnih potreb ukrajinske vojske, ki je sredi protiofenzive, in za dolgoročno utrjevanje obrambnih zmogljivosti ukrajinskih sil.

Dodatna pomoč, ki bo v Ukrajino prispela šele čez nekaj mesecev, zajema sisteme za zračno obrambo NASAM, rakete proti tankom TOW, 152-milimetrske topovske granate, brezpilotne letalnike, sisteme za obrambo proti brezpilotnim letalnikom, različno strelivo in drugo pomoč.

Obrambni minister ZDA Lloyd Austin je ob tem dejal, da ameriška prizadevanja za utrditev ukrajinske obrambe s tem še zdaleč niso končana.

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley pa je glede poteka ukrajinske protiofenzive dejal, da Ukrajinci trenutno ohranjajo svoje bojne zmogljivosti ter se počasi in zanesljivo prebijajo skozi minska polja ruske vojske. Dodal je, da je še prezgodaj za ocene o uspehu protiofenzive in ocenil, da bo ta proces dolg.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes zunanjim ministrom držav članic predstavil predlog novega sklada za sofinanciranje vojaške pomoči Ukrajini v višini 20 milijard evrov za obdobje 2024-2027. To je ocena stroškov dolgoročne podpore Ukrajini, je povedal. Ministri bodo o tem podrobneje razpravljali konec avgusta v Španiji.

“Ministrom sem predstavil pobudo, ki bi omogočila bolj vzdržno in predvidljivo financiranje vojaške podpore Ukrajini. Predlagal sem vzpostavitev posebnega sklada v okviru evropskega mirovnega instrumenta, prek katerega bi v prihodnjih štirih letih zagotovili do pet milijard evrov letno za obrambne potrebe Ukrajine,” je danes po zadnjem zasedanju zunanjih ministrov EU pred poletnim premorom v Bruslju povedal Borrell.

Pojasnil je, da je pet milijard evrov na leto ocena stroškov dolgoročnih varnostnih jamstev EU za Ukrajino, in dodal, da bodo ministri o tem podrobneje govorili na neformalnem zasedanju v španskem Toledu konec avgusta.

Današnja razprava je bila po besedah slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon namenjena predvsem temu, kako bi avgusta zbližali stališča, da bi lahko voditelji do konca leta sprejeli odločitev o morebitni vzpostavitvi tega posebnega sklada in njegovi obliki.

Konec prihodnjega meseca bo tudi bolj jasno, kolikšen dodaten finančni prispevek bi vzpostavitev sklada zahtevala od Slovenije. “Je pa seveda dejstvo, da načelno podpiramo, ker gre za odločitev vrha voditeljev, da Ukrajini finančno, materialno stojimo ob strani,” je povedala v izjavi ob koncu zasedanja in dodala, da bo morala tudi Slovenija opraviti razmislek o finančnem prispevku.

Po Borrellovih navedbah gre sicer za isti instrument, ki je že doslej deloval zelo dobro in ga bo EU še naprej uporabljala za sofinanciranje dobav vojaške opreme Ukrajini s strani držav članic.

Evropski mirovni instrument, v katerega članice prispevajo neposredno, je bil ustanovljen marca 2021, da bi EU omogočil financiranje vojaške pomoči njenim mednarodnim partnerjem v luči prizadevanj po okrepitvi njene mednarodne vloge.

Članice so pred enim mesecem zvišale zgornjo mejo sklada, ki je namenjen tudi pomoči drugim državam po svetu, na več kot 12 milijard evrov za celotno obdobje 2021-2027. Daleč največ sredstev je bilo doslej namenjenih za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini, za kar so odobrili približno 5,6 milijarde evrov.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je že ob prihodu na današnje zasedanje poudaril, da je povečanje vojaške pomoči Ukrajini edini možen odgovor na napade, v katerih Rusija v zadnjih dneh uničuje skladišča z ukrajinskim žitom in s tem povzroča prehransko krizo.

O tem so danes zunanji ministri EU prek videopovezave ločeno govorili z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo in ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom.

“Skupaj z ZDA smo popolnoma zavezani temu, da bomo Ukrajini stali ob strani, dokler bo treba. Govorili pa smo tudi o usklajenem pristopu do partnerjev po svetu,” je po zasedanju povedal Borrell.

Ministrica Fajon je v pogovoru z Blinknom poudarila pomen skupnih korakov EU in ZDA pri zagotavljanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Na neformalnem zajtrku z visokim komisarjem Združenih narodov za človekove pravice Volkerjem Türkom pa je zagotovila podporo Slovenije pri naslavljanju ključnih izzivov, s katerimi se sooča ves svet, kot so podnebne spremembe, demografski izzivi in digitalizacija. Pri tem je poudarila, da so to tudi teme, ki jim bo Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN namenjala posebno pozornost.