Zelenski jezen zaradi negotovosti članic zavezništva pri zavezi za ukrajinsko članstvo v Natu – Washington proti vabilu

Voditelji držav članic zveze Nato in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bodo danes v Litvi sestali na ustanovnem zasedanju Sveta Nato-Ukrajina, s katerim bosta strani okrepili politične odnose. Na vrhu zavezništva, ki se bo danes sklenilo, so sicer v torek Ukrajini zagotovili, da bo postala članica.

Potem ko so voditelji članic Nata, med njimi premier Robert Golob, v torek potrdili vzpostavitev Sveta Nato-Ukrajina, bo danes potekalo še ustanovno zasedanje tega telesa. Doslej sta Nato in Ukrajina sodelovala v okviru komisije, kar pomeni, da Ukrajina ni imela pravice soodločanja o skupnih vprašanjih, zdaj pa bo enakopravna članicam zavezništva.

Popoldanskega ustanovnega zasedanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki je v Vilnius prispel že v torek zvečer. Pred prihodom je bil sicer kritičen do negotovosti članic zavezništva pri zavezi za ukrajinsko članstvo v Natu.

Voditelji so potrdili, da bo Ukrajina postala članica zavezništva, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Obenem so se strinjali o poenostavitvi procesa njenega pridruževanja.

Zelenski je sicer v torek na Twitterju zapisal, da se bo s številnimi voditelji sestal tudi na ločenih srečanjih. Med temi je izpostavil ameriškega predsednika Joeja Bidna, kanadskega premierja Justina Trudeauja, nemškega kanclerja Olafa Scholza in japonskega premierja Fumia Kishido.

“Zdi se, da ni pripravljenosti niti za povabilo Ukrajine v Nato niti za njeno članstvo v zavezništvu. To pa pomeni, da se pušča priložnost za barantanje o članstvu v pogajanjih z Rusijo,” je zapisal Zelenski in opozoril tudi na nejasno formulacijo pogojev za povabilo Ukrajine v zavezništvo. “Ta negotovost je šibkost. In o tem bom odkrito razpravljal na vrhu,” je še dodal.

Kishida se bo skupaj z voditelji Južne Koreje, Avstralije in Nove Zelandije ter predsednikoma Evropske komisije Ursulo von der Leyen in Evropskega sveta Charlesom Michelom voditeljem Nata na zasedanju pridružil dopoldne. Med drugim bodo govorili o Kitajski.

https://twitter.com/MZEZ_RS/status/1678843560777359361

Začetek vrha Nata v Vilniusu je sicer  minil v znamenju Ukrajine in Švedske. Medtem ko je Stockholm v ponedeljek zvečer končno dosegel dogovor s Turčijo o odpravi dolgotrajne blokade, pa Kijev ni dočakal vabila za članstvo, pač pa zgolj obljubo, da bo Ukrajina postala članica severnoatlantskega zavezništva, ko bodo za to izpolnjeni pogoji.

Na novinarski konferenci ob koncu prvega dne vrha Nata je Stoltenberg dejal, da so voditelji držav članic sprejeli njegov predlog, da Ukrajini ne bo treba izpolniti akcijskega načrta za članstvo, v katerem bi določili pogoje za pristop države k zavezništvu in preverjanje njihovega izpolnjevanja. Tako bo pristopni proces Ukrajine sestavljen zgolj iz enega koraka namesto iz dveh, je pojasnil.

Poleg tega je zavezništvo potrdilo večletni program neubojne pomoči Kijevu, kar bo ukrajinskim silam pomagalo pri prehodu na standarde Nata.

Brez natančnega datuma za sprejem v zavezništvo je zaenkrat tudi še Švedska, ki pa ji je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan na ponedeljkovem srečanju s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom in Stoltenbergom zagotovil, da bo protokol o njenem pristopu k Natu posredoval turškemu parlamentu in poskrbel za ratifikacijo.

Da bo enako storila tudi Budimpešta, je danes povedal tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Madžarska je namreč poleg Turčije edina članica Nata, ki še ni ratificirala švedskega pristopnega protokola.

Ankara in Stockholm sta se strinjala, da bosta nadaljevala sodelovanje na področju boja proti terorizmu, med drugim v okviru novega varnostnega partnerstva. Strani pa sta v skupni izjavi naslovili tudi najnovejšo Erdoganovo zahtevo po nadaljevanju pristopnih pogajanj Turčije z EU. Švedska se je strinjala, da bo kot članica EU aktivno podpirala napore za oživitev turškega pristopnega procesa, piše v skupni izjavi.

Dogovor so pozdravili tako v EU, kot tudi v številnih drugih članicah zavezništva. Slovenski premier Robert Golob je danes dejal, da švedska pridružitev Natu kaže na spremembo njegove doktrine, ki se osredotoča na odvračanje in obrambo.

“V tej luči moramo razumeti tudi slovensko članstvo v Natu. Želimo biti del mednarodne skupnosti z namenom odvračanja od tega, da bi kdorkoli razmišljal, da je vojaška sila način za reševanje meddržavnih odnosov,” je poudaril.

Vrh v Vilniusu prek meje spremljajo tudi v Moskvi, od koder so danes sporočili, da bo vstop Švedske v Nato zagotovo imel negativne posledice za varnost Rusije. Kremelj je ob tem napovedal, da bo Rusija v odgovor sprejela protiukrepe, kot je to storila aprila v primeru Finske.

Poleg terorizma je Stoltenberg danes ravno Rusijo navedel kot glavno grožnjo zavezništvu, v luči česar so voditelji po njegovih besedah potrdili najbolj celovite obrambne načrte od konca hladne vojne. Nato bo v skladu s sklepi vrha imel v visoki pripravljenosti 300.000 vojakov.

Voditelji so prvi dan vrha potrdili tudi zavezo, v skladu s katero bosta po novem dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) spodnja meja izdatkov za obrambo.

“Članice so se danes trajno zavezale, da bodo v obrambo letno vlagale vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda in da bodo hitro storile več za izpolnitev svojih obveznosti,” je povedal Stoltenberg.

Premier Golob je še pred začetkom zasedanja dejal, da se zaveda, da pot do tega cilja ne bo lahka. Pri tem sicer obstaja tudi objektivna ovira, to so nova fiskalna pravila EU, ki bodo morala ustrezno obravnavati povečevanje izdatkov za obrambo.

Ob robu se je sestal s finskim predsednikom Saulijem Niinistöjem, s katerim sta govorila tudi slovenskih načrtih za nakup oklepnikov. Poudaril je, da je Finska zgolj ena od možnih dobaviteljic in da odločitev še ni bila sprejeta.

https://twitter.com/vladaRS/status/1678768519331328001

https://twitter.com/vladaRS/status/1678738629298995202

 

“Predsednik vlade dr. Robert Golob s podpredsednico Vlade RS in ministrom za obrambo na vrhu Nata v Vilni

V litovski prestolnici Vilna poteka dvodnevno zasedanje voditeljev držav in vlad zveze Nato, ki se ga udeležujejo predsednik vlade dr. Robert Golob, podpredsednica Vlade RS in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon ter minister za obrambo Marjan Šarec.
V ospredju tokratnega vrha je nadaljnja podpora Ukrajini ter krepitev obrambnih in odvračalnih zmogljivosti zavezništva. Predsednik vlade dr. Robert Golob je pred začetkom zasedanja pozdravil napredek, ki je bil tik pred vrhom dosežen glede vstopa Švedske v Nato. Ta se bo zavezništvu pridružila kot 32. članica, za Finsko. Premier je izpostavil, da se je Nato na spremenjene varnostne razmere odzval s krepitvijo odvračalne in obrambne drže. V tej luči bi morali po njegovih besedah razumeti tudi članstvo Slovenije v severnoatlantskem zavezništvu: “Želimo biti del mednarodne skupnosti z namenom odvračanja od tega, da bi kdorkoli razmišljal, da je vojaška sila način za reševanje meddržavnih odnosov.” Slovenija podpira pospešitev transformacije Nata, vključno z razvojem regionalnih načrtov. “Verjamem, da bo po tem vrhu po eni strani Nato močnejši in enotnejši, po drugi strani pa, da bo tudi varnost v svetu zato večja,” dodaja dr. Golob.
Slovenija podpira zaveze za povečevanje obrambnih izdatkov na najmanj 2 % BDP, pri čemer si prizadeva za uravnotežen, realističen in kredibilen pristop. Po besedah predsednika vlade se Slovenija zaveda, da pot ne bo enostavna, država pa bi cilj lahko dosegla do leta 2030. Ob tem je izpostavil “objektivno oviro” novih fiskalnih pravil EU. “Prepričan sem, da če se ne bo v fiskalnih pravilih povečanje obrambnih izdatkov ustrezno obravnavalo, potem ne bo samo Slovenija, ampak večina evropskih držav imela velike izzive, kako ta cilj izpolniti,” je dejal.

V okviru tokratnega vrha se bo prvič sestal tudi na novo vzpostavljeni Svet Nato–Ukrajina, ki predstavlja pomembno nadgradnjo političnega sodelovanja z Ukrajino. Premier je poudaril, da se z odpravo akcijskega načrta za članstvo spreminja tudi dinamika pristopa Ukrajine, pri čemer je ponovil stališče, da je treba najprej “iskati pot do trajnega miru in šele ko imamo trajen mir, lahko nastopijo pogoji za to, da se pogovarjamo o članstvu Ukrajine v Natu.” Zelo pomembna je nevojaška pomoč, ki jo Nato namenja Ukrajini in kjer je Slovenija doslej že bila zelo aktivna. Pomagala bo tudi v prihodnje.
Prvi dan vrha se je predsednik vlade srečal s finskim predsednikom Saulijem Niinistöm. Ob tem je dr. Golob izrazil zadovoljstvo Slovenije nad aktivnim angažmajem Finske na Zahodnem Balkanu, kjer v operaciji KFOR sodeluje s kontingentom 70 vojakov. Izpostavil je pomen, ki ga slovenska stran v luči sodobnih varnostnih izzivov pripisuje svojemu članstvu v Evropskem centru odličnosti za odvračanje hibridnih groženj v Helsinkih. Tudi sicer bo spomladi 2024 Slovenija gostila zasedanje Usmerjevalnega odbora centra. Dr. Golob je prav tako pozdravil odločitev finske letalske družba Finnair o ponovni uvedbi letalske povezave Helsinki–Ljubljana v poletni sezoni 2023 in izrazil željo, da se povezava ohrani v prihodnje.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se pravkar udeležuje neformalnega srečanja ministrov za zunanje zadeve Severoatlantskega sveta skupaj z zunanjimi ministri Bosne in Hercegovine, Gruzije in Moldavije ter visokim predstavnikom EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepom Borrellom. Ministrica se zavzema za nadaljnjo solidarnost in krepitev političnega sodelovanja z ranljivimi partnerji, kot sta Gruzija in Moldavija, prizadetima zaradi ruske agresije na Ukrajino, ter z Zahodnim Balkanom. “Varnost in stabilnost naših partnerskih držav mora biti v našem strateškem interesu. Zato jih moramo znati poslušati in jim pomagati pri krepitvi odpornosti,” je poudarila ministrica in dodala, da je Zahodni Balkan območje strateškega pomena in ključno za varnost in stabilnost evroatlantskega prostora.

Ministrica Fajon se je ob robu vrha Nato srečala s podpredsednikom vlade in ministrom za zunanje zadeve in evropske integracije Republike Moldavije Nicujem Popescujem, s katerim sta se pogovarjala o varnostni situaciji v državi in regiji, ministrica pa je izrazila podporo evropski perspektivi Moldavije.

Še danes se bo minister za obrambo Marjan Šarec udeležil neformalnega zasedanja Severoatlantskega sveta na ravni ministrov za obrambo. Ministri bodo naslovili ključne aktivnosti, vezane na krepitev odvračanja in obrambe, vključno z regionalnimi načrti, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.