(V ŽIVO) Iz državnega zbora in Kongresnega trga

Najbolj svetel čas slovenske zgodovine, je čas, ko smo postali nacija z lastno državo, je na slavnostni seji DZ ocenil podpredsednik DZ Danijel Krivec. Danes pa je Slovenija v krizi, zato moramo združiti najboljše, kar premoremo, da bodo sanje o boljšem življenju izpred 33 let, ki so spremljale glasovanje na plebiscitu, postale resničnost, meni.

Podpredsednik DZ in poslanec SDS Krivec se je v nagovoru na slavnostni seji DZ na predvečer dneva državnosti ozrl na čas, ko se je slovenski narod odločil za samostojno državo. “To je bil čas velikih pričakovanj, hkrati pa tudi velike negotovosti. Pogum in odločnost vseh, ki so takrat sprejemali ključne politične odločitve, sta presegla dvome in omahljivost mnogih,” je dejal in ocenil, da je v osamosvojitveni vojni ljubezen do domovine premagala strah.

Čas osamosvajanja pa so zaznamovale tudi sanje o novem, boljšem življenju. “Je danes tako? So se naše sanje uresničile ali smo sanjali zaman?,” se je ob tem vprašal. Kot ugotavlja, številni menijo, da je v Sloveniji marsikaj narobe, da so človekove pravice kršene, da je ulica zmagovalka lanskih parlamentarnih volitev, da civilna družba izstavlja račune, medtem ko zmanjkuje denarja za zdravstvo, ceste, domove za ostarele. Spet drugi menijo, da je v Sloveniji živeti čudovito, je strnil.

Po več kot treh desetletjih tako po mnenju Krivca postaja vse bolj očitno, da pravičnost, spoštovanje, enakopravnost, svoboda in solidarnost različnim ljudem različno pomenijo. “A ne glede na to je nujno, da v družbi obstaja temeljno soglasje o tem, kaj je dobro in kaj je slabo,” je poudaril. V nasprotnem primeru izgubimo moralni kompas in so stvari postavljene na glavo, družba pa je v krizi.

In Slovenija danes je v krizi, je prepričan Krivec, ki se je ob tem obregnil tudi ob odločitev ustavnega sodišča o odpravi zadržanja dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija in ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Obenem je poudaril, da se je slovenski narod na plebiscitu izrekel tudi proti življenju v Jugoslaviji in komunističnemu režimu. A danes se po njegovem prepričanju zdi, da se nekaterim toži po tistih časih, aktualna vlada pa po njegovem mnenju z nekaterimi odločitvami temu na široko odpira vrata. Vse to pa nas kot narod in državo drži na mestu, da ne napredujemo, kot bi lahko, ocenjuje Krivec.

Preizkušnje, pred katere je postavljen narod, pa zahtevajo, da se vrnemo k temeljem, na katerih smo postavili svoj dom in vrednotam, ki smo jih vtkali v samo bistvo samostojne države, in sicer vrednote svobode, pravičnosti, solidarnosti in domoljubnosti, ki so postale temelj demokracije, enakosti, človekovih pravic in pravne države, je še sklenil podpredsednik DZ.

Zbrane je pozdravila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je izpostavila, da je bila “pot do svobodne Slovenije dolga in trnova, zato se danes s ponosom in z globokim spoštovanjem lahko ozremo nazaj na vse uspešno premagane nevarnosti, da nam morda ne bi uspelo, na premagane prepreke in nevšečnosti, ki so jih zmogli ljudje, ki so se zavzeli za našo neodvisnost in našo svobodo”. “Država je bila zgrajena na temeljih demokracije, enakosti, pravičnosti in spoštovanja človekovih pravic. To so vrednote, ki ostajajo naš temelj in nas kot nevidna vez medsebojno povezujejo in osmišljajo našo družbo,” je dejala.

Slavnostne seje DZ, na kateri so se padlim v vojni za Slovenijo poklonili tudi z minuto molka, so se udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik DS Marko Lotrič, predstavniki različnih državnih institucij in diplomacije, nekateri ministrice in ministri (a brez prvega med njimi, premierja Roberta Goloba), nekdanji predsedniki države in DZ in nekdanji poslanci, zastavonoše in praporščaki, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, predstavniki verskih skupnosti ter ostali visoki gostje.

V nedeljo bo Slovenija obeležila 32. obletnico osamosvojitve, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije. Že danes v počastitev dneva državnosti po državi potekajo številne slovesnosti, vrhunec prireditev bo tudi letos osrednja državna proslava, ki bo nocoj na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi ob dnevu državnosti poudarila, da država ni le peščica voditeljev, temveč ljudje. Zato se moramo vsi zavzemati za človeku prijazno državo. “Več ko nas je, ki v srcu dobro mislimo, lažje nam bo vsem opravljati svoje naloge in soustvarjati državo, kakršno si želimo in tudi zaslužimo,” je dejala.

Pirc Musar je v slavnostnem nagovoru na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti na ljubljanskem Kongresnem trgu kot prva predsednica države spomnila na nekatere mejnike v zgodovini slovenskega naroda. “Poskušali so nas razkosati, podjarmiti. Vsemu temu smo se uprli in zmagali. Izborili smo si lastno, samostojno državo, navkljub okolju, ki nam v preteklosti pogosto ni bilo naklonjeno,” je dejala predsednica.

Ob tem je bila ostra tudi do vmešavanja politike v zgodovino, ki je po njeni oceni praviloma namenjeno promociji sedanjih ozkih ciljev interesnih skupin, političnih strank ali celo posameznikov. “Takšno dirigiranje privede celo do absurdnih okoliščin, ko se dnevi spomina uvedejo tako rekoč čez noč in na enak način tudi umaknejo. Klin se s klinom v politiki pač ne izbija. Takšna dejanja razdvajajo, ne združujejo. Odražajo nestrpnost do drugače mislečih, nestrpnost, ki dopušča prav vse, tudi namigovanje na državljansko vojno,” je bila kritična.

Za Slovenijo si tako Pirc Musar želi državniškega razumevanja zgodovine, ki je po njenem mnenju mogoče s spravo med intimo, pravom in svobodo. Intima je bolečina svojcev, ki so izgubili svoje ljubljene v vojni ali po njej, pravo je pot zadostitve pravici za vse, ki so svojce izgubili v izvensodnih pobojih ali na protipraven način, svoboda pa je trdno zavedanje, da brez odločnega ne fašizmu in nacizmu, brez preštevilnih življenj, ugaslih v boju zoper okupatorski jarem, razkosano domovino in uničevanje zmotno podcenjujoče ‘manj vrednih narodov’ ne bi bilo samostojne Slovenije, je pojasnila Pirc Musar.

Omenjene tri besede so po prepričanju predsednice republike tudi besede prihodnosti. “Vrniti se moramo k temu, s čimer dosegamo najboljše uspehe. Sposobni moramo biti osredotočenja na naše skupne interese, da za vedno ohranimo ta prostor pod soncem kot država, ki smo si jo izborili,” je pozvala.

To pa pomeni, da moramo biti vključujoča družba. Ob tem je spomnila na verze Prešernove Zdravljice, v katerih naslavlja vse, ki “v srcu dobro mislimo”. Tako se moramo vsi zavzemati za pravno državo brez kompromisov, za ustavno sodišče, ki bo svojo avtoriteto gradilo na stroki, etiki ter integriteti, za kakovostno policijo, gasilsko službo in vojsko, vrhunsko diplomacijo, nevladne in humanitarne organizacije, šport, odprt za vse, nemoteno ter neodvisno delovanje medijev in vseh drugih neodvisnih teles in ustanov, je nanizala.

Le strokovnost na vseh področjih je podlaga za samozavest, ki jo Slovenija v mednarodni skupnosti še kako potrebuje, če želi biti glasna in prodorna v zastopanju svojih interesov, meni Pirc Musar. Načelo, ki mu mora pri tem slediti država, je moč argumentov, ne argument moči, je dejala in obsodila vsakršno nasilje na mednarodnem političnem parketu. Kot je ob tem ocenila, pa smo vsaj v Sloveniji volivci vselej prepoznali, kdaj se nevarno približujemo poti ekstremizma ter nevarnih odmikov od svojih izborjenih in v ustavi zapisanih vrednot. Z radikalizacijo namreč izgubljamo vsi, vsekakor pa izgublja EU, je še opozorila.

V svojem govoru se je predsednica zazrla tudi v prihodnost. Nanjo moramo biti vsi v Sloveniji pripravljeni kot enotna ekipa, v kateri vsak pozna svoje naloge in kjer se od prav vsakega pričakuje odgovornost, si želi Pirc Musar.

Slavnostnemu nagovoru predsednice je sledil umetniški del državne slovesnosti z naslovom Pred zarjo jutrišnjega dne …, ki je pod taktirko režiserja in scenografa Mateja Filipčiča letos v ospredje postavil odnos med naravo in državnostjo. Pod besedila umetniškega programa so se podpisali Irena Štaudohar, Tomaž Grušovnik in Žiga Kump, zvrstile so se številne plesne in glasbene točke. Na prošnjo predsednice republike pa je zbrane nagovorila tudi legendarna britanska primatologinja in antropologinja Jane Goodall, ki je izpostavila, da so podnebne spremembe največja grožnja obstoju sveta, tudi Slovenije. Izpostavila je pomen vsakega posameznika in vsakega naroda v skupnem boju proti podnebnim spremembam. “Izziv je velik (…), a veliko je razlogov za upanje,” je še dodala.