(VIDEO) “Problem nastane, ko se kritika prelevi v osebno ali sistemsko spodkopavanje sodišča, ki je škodljivo za institucijo ali žaljivo za sodnike in pomeni diskreditacijo sodišča in sodnikov” – Matej Accetto o delu ustavnega sodišča – TOPNEWS.si

(VIDEO) “Problem nastane, ko se kritika prelevi v osebno ali sistemsko spodkopavanje sodišča, ki je škodljivo za institucijo ali žaljivo za sodnike in pomeni diskreditacijo sodišča in sodnikov” – Matej Accetto o delu ustavnega sodišča

(VIDEO) “Problem nastane, ko se kritika prelevi v osebno ali sistemsko spodkopavanje sodišča, ki je škodljivo za institucijo ali žaljivo za sodnike in pomeni diskreditacijo sodišča in sodnikov” – Matej Accetto o delu ustavnega sodišča

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je ob predstavitvi letnega poročila za lansko leto pričakovano opozoril na velik pripad zadev. Število nerešenih zadev so lani z “naporom, ki ni trajno vzdržen”, sicer uspeli zmanjšati, “a je pripad vseeno težko obvladovati”. Kritičen je bil do poskusov diskreditacije sodišča in sodnikov.

Accetto je danes opozoril, da ustavno sodišče že več kot 15 let opozarja na visok pripad zadev in poziva k spremembam zakonodaje, ki bi ga razbremenilo.

Izpostavil je, da so lansko leto začeli z več kot 2700 nerešenimi zadevami, če odštejejo množične oziroma enakovrstne, pa jih je bilo nekaj več kot 2000. Rešili so 2658 zadev oziroma skoraj 1660 brez množičnih. “Če podatek primerjamo s povprečjem zadnjih sedmih let, je bilo lani rešenih za okoli 40 odstotkov več zadev,” je izpostavil.

Opozoril je tudi na čas trajanja postopkov. Lani v začetku leta so imeli na sodišču še sedem zadev, ki so bile vložene leta 2016, skupaj pa je bilo 553 zadev starejših od dveh let. Na koncu leta niso imeli nobene nerešene zadeve več iz let 2016, pa tudi 2017 ne, 315 zadev pa je bilo starejših od dveh let.

Napredek so po besedah Accetta dosegli z dodatnimi napori, ki pa niso trajno vzdržni. Kljub temu pa je nerešenih zadev še vedno veliko, je dejal.

Zato na ustavnem sodišču znova pozivajo tudi druge nosilce oblasti, da prevzamejo del soodgovornosti in naj pomagajo ustavnemu sodišču, po možnosti s spremembo ustave, če to ne bo mogoče, pa zakonodaje, na ustavnem sodišču si želijo tudi kadrovske in prostorske okrepitve.

“Vloga ustavnega sodišča je, da postavlja precedenčne standarde,” je opozoril Accetto, zato meni, da mora biti ustavnemu sodišču olajšana možnost, da samo odbere take primere.

Dotaknil se je tudi odzivov na delo ustavnega sodišča. Kot je dejal, so bili nekajkrat priča tudi shodom pred stavbo sodišča, česar prej niso bili vajeni. Še večkrat pa so deležni odzivov tako strokovne kot splošne javnosti na sprejete odločitve. “Da je odziv kritičen, razumemo, celo sprejemamo, pozdravljamo, smo zanj hvaležni,” je dejal Accetto in dejal, da je še bolj dobrodošlo, če se argumentirana strokovna stališča pojavijo že pred odločitvijo ustavnega sodišča, če so primerno izražena.

“Problem nastane, ko se kritika prelevi v osebno ali sistemsko spodkopavanje sodišča, ki je škodljivo za institucijo ali žaljivo za sodnike in pomeni diskreditacijo sodišča in sodnikov,” je dejal Accetto.

Obrnil se je tudi na medije, ki želijo priti do informacij o odločitvah takoj po sejah sodišča in opozoril, da se delo na zadevi ne zaključi s sejo, saj se lahko tam sprejeta odločitev “še dopolni, ponovno pretehta, pripravijo se ločena mnenja, in ta včasih vodijo do tega, da sodniki ob tem spremenijo kak pogled na zadevo”. “Dokler zadeva ne gre iz hiše, zato ustavno sodišče ne more pojasnjevati, kaj je sprejelo na seji, ker se to še lahko spremeni,” je pojasnil in dodal, da so vrata sodišča med obravnavo zadev z razlogom zaprta.

Accetto sicer meni, da klima, ko se javnost preveč ukvarja s tem, da gleda pod prste ustavnemu sodišču, ni dobrodošla, je pa prepričan, da so se ustavni sodniki sposobni upreti pritiskom.

Accetto je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja glede novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). “Dejstvo, da smo ustavni sodniki o noveli zakona o RTVS odločali na desetih sejah, pove, da se sodišče zadeve ni lotilo zlahka,” je poudaril in dodal, da so zaradi razprave o noveli zakona o RTVS nekoliko trpele druge zadeve. Zagotovil je, da je odločanje o tej zadevi za ustavno sodišče še vedno absolutno prednostno, za naravo takšnih zadev pa velja, da se jim ustavno sodišče hitreje posveti. “Tudi v tem primeru ste lahko zelo dobro videli, da smo se tega držali oziroma več kot držali in se zelo intenzivno ukvarjali s to zadevo,” je poudaril.

Do vsebine ločenih mnenj ustavnih sodnikov, ki so odločali o noveli zakona o RTVS, se Accetto ni želel opredeljevati, se mu pa zdi pozitivno, da je struktura ustavnega sodišča raznolika in da imajo sodniki različna mnenja ali poglede na zadeve, o katerih razpravljajo. Kadar se mnenja krešejo in nizajo argumenti, se lahko odločitev spremeni ali celo izboljša, je poudaril in dodal, da je na idejo polarizacije oziroma razhajanj med mnenji mogoče gledati pozitivno.

Nekdanji predsednik Sveta RTV Peter Gregorčič je na Twitterju navedbe Accetta komentiral, da je “predsednik ustavnega sodišča danes na tiskovni konferenci namesto letnega poročila večino časa komentiral zadevo, v kateri odloča”.

“Oblast je enotno delovala proti pritožnikom. Ko je US zaščitilo politične interese oblasti pred posamezniki, se mu nikamor več ne mudi. Na vprašanje, ali držijo govorice, da so bile v igri celo obljube politike za kandidaturo na ugledne evropske  službe, je Matej Accetto odgovori, da bi bil sodnik ustavnega sodišča Rajko Knez zagotovo dober kandidat za sodnika ECHR_CEDH Gre za t.i. damage control? Accetto trdi, da sodnik ne sme reči “zadeva je pretežka, odločite brez mene”. In vendar je sam glasoval za sklep, v katerem je ustavno sodišče reklo natanko to: “US ne more uresničiti svoje ustavne vloge /…/ skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva.” Ob Accettu ne morem mimo dejstva, da je po poročanju medijev ta sodnik v postopku odločanja pred ustavnim sodišče lagal. Takrat ga je celo Matevž Krivic pozval k odstopu. Morda to pojasni, zakaj je pod njegovim predsedovanjem ustavno sodišče kot institucija razpadlo,” tako Gregorčič.

Accettu pa  se zdi nepredstavljivo, da bi sodnik, kadar se z odločitvijo ne strinja, zapustil sejo ustavnega sodišča in s tem onemogočil odločanje o zadevi. Ustavno sodišče mora biti učinkovito, ustavni sodniki morajo sodelovati, “tudi pri glasovanju nimamo pravice, da bi se vzdržali,” je poudaril. Razumljivo je, je dodal, da se kdaj zgodi, da ustavni sodniki iz različnih razlogov niso prisotni na seji, ni pa še prišlo do situacije, da bi bilo sodišče zaradi takšnih odsotnosti sistemsko onemogočeno, je poudaril med drugim.

COMMENTS

Wordpress (0)