Proračunski dokumenti nared za glasovanje, ki je napovedano v četrtek
DZ se je danes najprej seznanil s predlogom rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se primanjkljaj znižuje za 376 milijonov evrov, nato pa še s predlogom novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. S tem so vsi proračunski dokumenti nared za glasovanje, ki je napovedano v četrtek.
Predlog rebalansa sta zjutraj predstavila premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič. Kot sta povedala, je potreben, ker so se z reorganizacijo vlade v začetku tega leta več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Ob tem vlada pričakuje nekaj manj prihodkov, znižujejo pa se tudi odhodki, primanjkljaj pa naj bi se po Golobovih besedah oblikoval pri le 4,5 odstotka BDP.
Poslanci so o predlogu za prerazporeditev sredstev v državni blagajni razpravljali štiri ure. V opozicijskih SDS in NSi so mu očitali predvsem preskromno pomoč gospodarstvu in ljudem, opozarjali na visok primanjkljaj ter pozivali k ugodnejši davčni politiki. Po mnenju koalicije se medtem vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere.
Predlog novele zakona o izvrševanju proračunov je predstavila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Kot je dejala, gre za manjše spremembe, večinoma pa se nanašajo spremenjeno terminologijo, kot določajo predpisi EU.
Spremembe zakona, ki je pogoj za tekoče in nemoteno izvrševanje proračuna, se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države v tem letu na približno 4,2 milijarde evrov in poroštev na 1,2 milijarde evrov. Omogoča se tudi predplačila za javne agencije na področju kulture.
V koaliciji so napovedali podporo noveli zakona. “Z namenom izboljšanja gmotnega položaja upokojencev smo koalicijske poslanske skupine vložile amandma, s katerim zagotavljamo sredstva za dvig minimalno zajamčene pokojnine na 700 evrov in božičnico za upokojence,” je povedala Monika Pekošak (Svoboda).
Rado Gladek (SDS) je opozoril, da vlada pri pripravi novele zakona ni sledila potrebam ljudi in občin, saj ni spremenila člena, ki se nanaša na povprečnino. Zato je njegova poslanska skupina vložila dopolnilo, s katerim predlaga dvig povprečnine z zdajšnjih 700 evrov na 773,66 evra. Predlagajo tudi zvišanje letnega dodatka za upokojence.