(VIDEO) “Imamo ministra, ki hoče privatizirati zdravstvo”- Dušan Keber o Daniel Bešič Loredanu na okrogli mizi: “Ali vladni ukrepi rešujejo zdravstveno krizo?”

Razpravljavci okrogle mize Ali vladni ukrepi rešujejo zdravstveno krizo, ki so jo danes organizirali v civilni iniciativi Glas ljudstva, so opozorili na škodljive posledice sprejemanja treh predlaganih zdravstvenih zakonov. Med drugim so bili kritični do krčenja avtonomije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Razpravljavci skoraj dve uri trajajoče okrogle mize so se uvodoma dotaknili predloga zakona o digitalizaciji zdravstva. Predstavnik iniciative Dušan Keber, sicer tudi nekdanji minister za zdravje, je pozdravil namero za ureditev digitalizacije v zdravstvu, se pa sprašuje, kako bo ta zakon, ki bo morda implementiran v prihodnjih petih letih, koristil trenutnim kriznim razmeram v zdravstvu. Spomnil je, da se na področju digitalizacije zdravstva “nekaj poskuša urediti že vsaj dvajset let”, pa do tega ne pride.

“Zakaj se informacijski sistemi v zdravstvu ne povezujejo je dolga zgodba in je tudi ne bi znal v celoti razložiti, zagotovo pa gre za različne parcialne interese, kdo bo zmagal na tem tržišču,” je poudaril. Podpredsednik skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Jakob Počivavšek pa se med drugim sprašuje, ali bodo podatki, ki bodo pridobljeni z informatizacijo zdravstva, uporabljeni za strateške odločitve, med drugim za načrtovanje potreb po kadrih v zdravstvu, je izpostavil.

Družinsko zdravnico v Zdravstvenem domu Ljubljana Marjo Biščak Hafner pa je v predlogu zakona zmotil hiter prehod na brezpapirno poslovanje. Ugotavlja namreč, da digitalna pismenost pacientov ni takšna, da bi si jo lahko privoščili vsi. Najbolj ranljive skupine prebivalstva imajo slabši dostop do računalnikov in do digitalnih storitev, zato bi bili pri načrtovani digitalizaciji lahko precej prikrajšani, lahko bi prišlo celo do posledic za njihovo zdravje, je poudarila.

Razpravljavci so uperili kritiko tudi v predlog zakona o prenovi ZZZS. Po oceni Počivavška predlagane spremembe ne posegajo le v organe upravljanja in financiranje ZZZS, ampak krčijo tudi njegovo avtonomijo, saj predvidevajo soglasje vlade ali ministrstva za zdravje “na praktično vse odločitve zavoda, vključno z obračunom zdravstvenih storitev,” je poudaril. Iz predloga zakona bi bilo mogoče sklepati tudi, da odpira vrata obveznega zdravstvenega zavarovanja “čistim zasebnikom, s katerimi bi zavod lahko sklepal pogodbe,” je dodal Počivavšek.

Na škodljive posledice poseganja politike v avtonomijo ZZZS sta opozorila tudi Keber in Biščak Hafner. Po Kebrovem mnenju je predlog zakona “diletantski izdelek”, v katerem je veliko neskladnosti z drugimi zakoni, poleg tega prenaša odločanje o denarju in o vsem ostalem na eno samo osebo, to je ministra za zdravje, je opozoril. Da gre za pet milijard evrov in “kdo bo z njimi razpolagal”, je izpostavil med drugim.

Koalicijski poslanec Levice Miha Kordiš, ki je bil med udeleženci posveta in se je oglasil v razpravi, je izpostavil, da tega predloga zakona ne podpira nihče od družbenih predstavnikov, niti delodajalci, sindikati, skupščina zdravstvene blagajne, “pa tudi politične stranke, ki sodelujemo v političnem svetu koalicije na zdravstvenem področju, ne”.

“Če so čisto vsi proti, zdaj smo to slišali tudi od predstavnika koalicije, če so čisto vsi proti zakonu, hkrati pa imamo ministra, ki hoče privatizirati zdravstvo, Ali je to res tako hudo in nespodobno izreči na strokovnem posvetu kot je ta. jaz si bom pač dovolil reči ker poznam tudi nekatere druge zakone, da se nam to res dogaja, je bil kategoričen nekdanji minister za zdravje Dušan Keber.”

Zelo je odmevala razprava Marjana Česana:”Mi mislimo, da bi se morali začeti pogovarjati o reformi zdravstva na drug način. Najprej bi bilo treba dobro preštudirati tipologijo zdravstvenih sistemov v Evropi iz treh vidikov: regulacija, financiranje, izvajanje.
Pri izvajanju naj povem to, bomo koga presenetilo, vsi v Evropi delajo zasebno. Imamo pa tri vrste zdravstvenih sistemov v  poznamo: Eno je državna zdravstvena služba, drugo je javno obvezno zdravstveno zavarovanje, tretji je čisti zasebni tip , ki ga v Evropi  ne poznajo. In če pogledamo malo, kaj dela naš sedanji minister bi lahko videli , da iz državne zdravstvene službe podpira Finsko  Portugalsko, iz obveznega zdravstvenega zavarovanja etatističnega tipa, javno obvezno zdravstveno zavarovanje večina ima etatistični tip, kar pomeni, da je pravočasno minister za zdravstvo začel ropat ZZZS po svojih, po njihovih delovnih obveznostih. To on dela. In njihov temeljni cilj je privatizacija zdravstvenega sistema, saj to moramo vedeti in na drugi strani zastopa po mojem mnenju, ampak prosim, da me ne bodo zaprli, to tudi Golob”

Razpravljavci so se dotaknili tudi predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katerim želi vladajoča koalicija ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Keber se ob tem sprašuje, zakaj že v prvi fazi ne bi bilo moč uvesti namesto pavšalnega proporcionalni prispevek, ki ga sicer napovedujejo.

Po Kebrovem mnenju je to politično nespretno, boji se tudi, da se bo predlog zakona sprevrgel v katastrofo za vlado. Postopno sprejemanje rešitev skrbi tudi Počivavška, ki se sprašuje, ali bo imela vlada dovolj volje za sprejemanje še drugega koraka.

Zdravstvo ne sme biti dobičkonosna dejavnost, ampak se morajo prispevki, ki jih zberemo, stekati nazaj v zdravstveno dejavnost in v dobro pacientov. S tega stališča je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bistvena, pa je med drugim poudarila Biščak Hafner.