(VIDEO) “Mi, Slovenija, smo zaj…., da nismo komunistične peder…. tako pospremili 91” – Zaradi muzeja osamosvojitve, ki je bil danes ponovno na dnevnem redu DZ-ja, je nekaterim žal, da pri nas ni bilo “romunskega scenarija” – TOPNEWS.si

(VIDEO) “Mi, Slovenija, smo zaj…., da nismo komunistične peder…. tako pospremili 91” – Zaradi muzeja osamosvojitve, ki je bil danes ponovno na dnevnem redu DZ-ja, je nekaterim žal, da pri nas ni bilo “romunskega scenarija”

21. aprila 2023
(VIDEO) “Mi, Slovenija, smo zaj…., da nismo komunistične peder…. tako pospremili 91” – Zaradi muzeja osamosvojitve, ki je bil danes ponovno na dnevnem redu DZ-ja, je nekaterim žal, da pri nas ni bilo “romunskega scenarija”

DZ je na današnji seji na zahtevo NSi razpravljal o predlogu priporočil vladi za krepitev vrednot slovenske osamosvojitve. Beseda je tudi danes tekla o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine, ki jo v koaliciji zagovarjajo, v opoziciji pa vlado pozivajo, naj znova vzpostavi samostojen muzej, namenjen osamosvojitvi. Slo je za zanimivo reprizo razprave o  interpelaciji proti vladi Roberta goloba katere osrednja točka je bil prav muzej slovenske osamosvojitve.

Sicer pa je ob interpelaciji na Trgu republike potekal protest VSO-ja, kjer je poleg Janeza Janše imel odmevni nastop  predsednik Slovenske demokratske mladine, član vodstva Slovenske demokratske stranke in občinski svetnik Občine Veržej, Dominik Štrakl, ki se je v govoru večkrat vprašal ali “nismo morda leta 1991, oziroma v tem času dobrih 30 let kaj pozabili, kaj ne naredili kar bi morali Ali nismo takrat morda kaj spregledali”.

“Spoštovani zbrani pred več kot 30-imi leti smo vedeli kaj želimo in z enotnostjo smo dosegli največji uspeh v naši zgodovini Dobili smo svojo državo. To je bil sveti čas slovenskega naroda, verjetno pa si takrat leta 1991 nismo mili , d abo potrebno po vsem tem času ponovno zborovati na protestnem shodu za Slovenijo in za resnico. Prepričan sem , da danes ni nobenega dvoma več, da smo se takrat leta 1991 pravilno odločili. Slovenija je mednarodno priznana država, njen glas se sliši tako v EU, OZN in seveda danes najbolj pomembno v Zvezi NATO. Danes Slovenke in Slovenci živimo veliko bolje kot kadarkoli prej, kljub vsemu napredku in standardu življenja in vseh uspehih, ki jih je Slovenija nanizala v teh dobrih treh desetletjih pa nekaj vseeno ne morem in ne želim sprejeti.
Sprašujem se namreč ali nismo morda leta 1991, oziroma v tem času dobrih 30 let kaj pozabili, kaj ne naredili kar bi morali Ali nismo takrat morda kaj spregledali, ” se je med drugim spraševal Štrakl.

Kaj natančno naj bi spregledali leta 1991 Dominik Štrakl ni posebej pojasnjeval. Zato je bil veliko bolj plastičen in konkreten Martin Režek mlajši , ki je na Twitterju pojasnil kaj smo zaj…. leta 1991.

 

Če se vrnemo k današnji razpravi v državnem zboru, ki sicer ni bila tako radikalna kot j e Martin, p je vendarle bila zelo polemična.  Kot je v imenu predlagateljev v  razpravi  izpostavila poslanka Iva Dimic, v NSi trenutek osamosvojitve razumejo kot ključno dejanje v slovenski zgodovini, ki si zasluži posebno mesto. “Kako izraziti hvaležnost, spoštovanje in pieteto vsem, ki so dali življenje za samostojno Slovenijo? Kje in na kakšen način shranjevati in predstavljati zgodovinske vire iz obdobja osamosvojitve,” se je vprašala Dimic. Po njenem mnenju je najbolj primerno mesto za to zagotovo muzej, ki je bil posvečen izključno slovenski osamosvojitvi.

A po njenih besedah muzej sam po sebi ne bo dovolj, zato želijo spodbuditi širše poznavanje osamosvojitvenega obdobja in pozitiven odnos do osamosvojitve. Pri tem ima pomembno vlogo izobraževalni sistem, zato si želijo, da bi otroci v osnovnih in srednjih šolah od osamosvojitvenih vsebin odnesli več. Zato stroki pri prenovi učnih načrtov predlagajo razmislek, kako to doseči, je še pojasnila Dimic.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je odgovorila, da imamo v Sloveniji številne muzeje in druge institucije, ki obdobje osamosvajanja kontinuirano raziskujejo in predstavljajo javnosti. Samostojni muzej pa je bil po njenih besedah ustanovljen brez resne strokovne analize, dolgoročne vizije in mimo opozoril strokovne javnosti. “Ponesrečena ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve kaže na pomanjkanje razumevanja vloge muzejev v sodobni družbi, saj gre za poskus poseganja politike v avtonomno in strokovno delo muzejev,” je še poudarila.

Predstavila je tudi stališče ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki poudarja, da je za prenovo učnih načrtov pristojen Zavod RS za šolstvo. Z zadnjo prenovo pa je zgodovini Slovenije namenjen poseben tematski sklop tako v osnovni šoli kot gimnaziji. Ugotovitve analize učnega načrta so pokazale, da ta v veliki meri sledi potrebam učencev v sodobnem času, je dejala Vrečko.

Podobnega mnenja so v koalicijskih poslanskih skupinah. Tudi poslanec Svobode Martin Premk je poudaril, da je bila ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve “v resnici nestrokoven politično-ideološki projekt prejšnje vlade”, saj v Sloveniji že imamo muzejsko mrežo, ki se ukvarja z obdobjem sodobne slovenske zgodovine. Se pa strinja, da je znanje otrok o slovenski zgodovini zelo pomanjkljivo. A to so po njegovih besedah vprašanja za zavod za šolstvo, za zgodovinsko in pedagoško stroko, zagotovo pa ne za politiko.

“Ponovno zahajamo v ideološke vode in delimo ljudi, raje se ozrimo v prihodnost,” pa je današnjo razpravo ocenil poslanec SD Damijan Zrim. Tudi on je poudaril, da je prejšnja vlada muzej ustanovila brez razprave, vključitve strokovne javnost in primernih prostorov. Dodal je še, da omenjeni muzej ni bil ukinjen, pač pa združen z Muzejem novejše zgodovine, s čimer je vlada organizacijsko, kadrovsko in finančno okrepila javno službo, kar zagotavlja transparentno in kakovostno strokovno delo.

https://twitter.com/FranceHribersek/status/1649369531444260864

Ustanovitev muzeja osamosvojitve je bila po mnenju poslanca Levice Mateja T. Vatovca predvsem prikaz, “kako se ne sme vzpostavljati državnih institucij v tej državi”. Poudaril je še, da domoljubja ne bodo spodbudili s posegi v šolske kurikulume. “Pripadnosti in nekakšne narodne identitete in zavesti pri mladih ne bomo spodbujali s postavljanjem nekakšnih spomenikov. Muzej, kot je bil postavljen v času prejšnje vlade, je bil spomenik točno določenim osebam, po svoje je šlo za nekakšno potvarjanje zgodovine,” je prepričan.

V opozicijski SDS po drugi strani “z začudenjem spremljajo, kako podcenjujoče in lahkotno vlada ukinja Muzej slovenske osamosvojitve, ki obeležuje spomin na nastanek lastne države”, je dejal poslanec SDS Anton Šturbej. Poudaril je še, da je slovenska osamosvojitev “tista temeljna vrednota naroda, s katero se lahko identificiramo vsi Slovenci, ne glede na ideologijo, in si zasluži, da jo tudi tako obvarujemo”. Vlado zato pozivajo, naj ponovno vzpostavi samostojen muzej, namenjen izključno slovenski osamosvojitvi.

Po mnenju Jožefa Horvata (NSi) pa je današnja razprava odgovor na “resnično brutalno provokacijo vlade z odločitvijo o ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve”. Po njegovih besedah danes govorijo o kulturi spominjanja. “Kakšna je to kultura spominjanja, ki z ukinitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve deli narod,” se je vprašal. “Vtis je, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo nekdo s strani vlade povedal, da je bila tudi slovenska osamosvojitev stvar stroke,” je še poudaril Horvat.

V NSi so sicer predlagali sprejem priporočila vladi za krepitev vrednot slovenske osamosvojitve, a jih je zavrnil že matični odbor za kulturo, zato DZ danes o njem ne bo odločal.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.