Emmanuel Macron in Ursula von der Leyen na Kitajsko, kljub pritisku ZDA, naj EU izolira Peking – TOPNEWS.si

Emmanuel Macron in Ursula von der Leyen na Kitajsko, kljub pritisku ZDA, naj EU izolira Peking

6. aprila 2023
Emmanuel Macron in Ursula von der Leyen na Kitajsko, kljub pritisku ZDA, naj EU izolira Peking

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron se bosta danes v Pekingu sestala s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Pričakovati je, da ga bosta pozvala h konstruktivni drži glede vojne v Ukrajini, spregovorili pa bodo verjetno tudi o političnih in trgovinskih odnosih med Evropo in Kitajsko.

 

Von der Leyen je pretekli teden v nagovoru pred obiskom v Pekingu dejala, da je Kitajska kot stalna članica Varnostnega sveta ZN odgovorna za zaščito načel in vrednot, ki predstavljajo jedro ustanovne listine ZN. “Kitajska mora odigrati konstruktivno vlogo pri doseganju pravičnega miru. Mir pa je lahko pravičen, samo če temelji na suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine,” je poudarila in dodala, da bo Kijev določil pogoje miru.

Macron pa je v sredo ob začetku svojega tridnevnega obiska v Pekingu dejal, da mora Kitajska odigrati pomembno vlogo pri iskanju poti do miru v Ukrajini, pri čemer mora izkoristiti svoje tesne vezi z Moskvo. Ob tem je napovedal, da si bo Francija prizadevala sodelovati s Kitajsko pri “skupni odgovornosti za mir in stabilnost” v Ukrajini.

Od kitajske drže do vojne v Ukrajini bodo po besedah von der Leyen močno odvisni tudi nadaljnji odnosi med EU in Kitajsko, ki bodo prav tako na dnevnem redu četrtkovega srečanja. “Osredotočiti se je treba na zmanjšanje tveganj, ne pa se oddaljiti,” je pred tednom dni ocenila predsednica Evropske komisije.

Podobno je v sredo v luči ohranitve in uravnoteženja trgovinskih vezi med Pekingom in Evropo ter zaščite francoskih interesov v azijsko-pacifiški regiji povedal tudi francoski predsednik. “Ne smemo se odcepiti, ločiti od Kitajske,” je dejal in napovedal, da se bo Francija “proaktivno zavezala nadaljevanju trgovinskih odnosov s Kitajsko”.

V zadnjih šestih mesecih je Kitajsko obiskalo več evropskih voditeljev, med drugim predsednik Evropskega sveta Charles Michel, nemški kancler Olaf Scholz in španski premier Pedro Sanchez, ki je bil v Pekingu pretekli teden. Prihodnji teden se bo na Kitajsko odpravil še visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Tajvan je pa  danes opozoril, da je kitajska vojaška mornarica okrepila prisotnost v bližini otoka. Da so jugovzhodno od otoka opazili kitajsko letalonosilko, je tajvansko obrambno ministrstvo sporočilo že v sredo, pred srečanjem predsednika predstavniškega doma kongresa ZDA in tajvanske predsednice v Kaliforniji, ki mu je Peking javno nasprotoval.

Kongresnik Kevin McCarthy in predsednica Tsai Ing-wen sta se srečala ob vrnitvi tajvanske voditeljice iz Srednje Amerike, kjer je obiskala Belize in Gvatemalo. Čeprav so v Washingtonu poudarjali, da ne gre za uraden obisk, pač pa da je predsednica v ZDA zgolj na postanku, je Peking napovedal “odločen odziv”.

Tajvansko ministrstvo za nacionalno varnost je danes sporočilo, da so v Tajvanski ožini opazili tri kitajske bojne ladje, še pred srečanjem pa je ožino med Tajvanom in Filipini prečkala kitajska letalonosilka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah ministrstva so na območju opazili nenavadne patrulje plovil kitajske obalne straže, en helikopter pa naj bi prečkal tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe, ki je sicer bistveno obsežnejše kot dejanski zračni prostor Tajvana.

Tajvanski obrambni minister Chiu Kuo-cheng je potrdil, da nobeno bojno letalo v tem času ni poletelo z ali pristalo na opaženi letalonosilki Shandong, ki je ena od dveh letalonosilk v lasti Ljudske republike Kitajske. Minister je dejal, da ne izključujejo možnosti novih kitajskih vojaških vaj v okolici otoka.

Obsežne pomorske in letalske vaje so kitajske sile namreč opravljale v času povišanih napetosti avgusta lani, ko je Taipei obiskala McCarthyjeva predhodnica Nancy Pelosi.

Tsai se je po sredinem sestanku v Los Angelesu republikanskemu gostitelju in ostalim kongresnikom iz obeh strank, ki so se udeležili dogodka, zahvalila za podporo, rekoč da Tajvan ni izoliran in ni sam.

Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Xi Jinping.

ZDA medtem ostajajo najpomembnejša mednarodna zaveznica Tajvana in njegova največja dobaviteljica orožja kljub temu, da so leta 1979 uradno spremenile svoje diplomatsko priznanje v korist Kitajske.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.