Opozicijski NSi in SDS na različnih bregovih glede ustavnih sprememb, predvsem glede imenovanja sodnikov

V državnem zboru se danes nadaljuje prva seje ustavne komisije. Predsednik ustavne komisije Jožef Horvat (NSi), bo komisija (ta bo začela svojo delo ob 9. uri) odločala, ali začne ustavnorevizijski postopek glede predloga koalicije o ustavnih spremembah, s katerim bi prenesli imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta iz Državnega zbora RS v roke predsednika republike.

Koalicijske Gibanje Svoboda, SD in Levica so prepričane, da s predlaganimi spremembami umikajo politiko iz postopka imenovanja sodnikov. Predlog ustavnih sprememb sicer ne posega v imenovanje ustavnih sodnikov.  Za spremembe ustave je nujna dvotretjinska večina, torej glasovi vsaj 60 poslancev. Koalicija, ki skupaj šteje 52 poslancev, bo tako za spremembo ustave potrebovala tudi dodatno podporo – v prvi vrsti podporo NSi in manjšinskih poslancev.

Včeraj so menja o tem v Studiu ob 17-tih soočili Maša Kociper iz GIbanja Svoboda.  Meira Hot iz SD-ja, Matej T. Vatovec iz Levice. Branko Grims poslanec SDS ter Janez Pogorelec iz NSI.

“Sodniki sodijo s strahom, da bodo nekoč, ko bodo na vrsti za neko imenovanje v parlamentu, deležni očitkov ali političnih diskretidacij,” je enega od razlogov za predlagano spremembo ustave pojasnila Maša Kociper iz GIbanja Svoboda. Kot je dodala Meira Hot iz SD-ja, “z diskreditacijo pridemo tudi do nespoštovanja in diskreditacije različnih sodb in odločb”.

“Če hočemo, da je sodstvo res neodvisno in samostojno in da bo sodilo za vse enako, potem politika ne sme imeti nobenega vpliva na to, kdo je imenovan za sodnika in kdo ne,” pa poudarja Matej T. Vatovec iz Levice.

Spremembo, po kateri bi tako sodnike na predlog sodnega sveta imenoval predsednik republike, in ne več državni zbor, po poročanju Radia Slovenija že dolgo podpira tudi stroka. Koalicija ob tem predlaga tudi triletni poskusni mandat in šele nato imenovanje sodnika v trajno funkcijo.

Da so spremembe ustave glede imenovanja sodnikov potrebne, se s koalicijskimi strankami strinjajo tudi v NSi-ju. V opozicijski stranki imajo ob tem sicer nekaj pomislekov glede večine sodnikov v sodnem svetu. “Mi bi bili bolj srečni, če bi lahko spremenili sestavo sodnega sveta,” je dejal  predstavnik  NSi-ja Janez Pogorelec. Da z začetkom postopka nimajo težav, je pred dnevi poudaril tudi Janez Cigler Kralj, a je tudi on poudaril, da bo za to, da NSi na koncu podpre ustavne spremembe, “ključno, da je vsebovana sprememba sestave sodnega sveta”.

V stranki SDS pa predlagane spremembe ustave ne bodo podprli. “Prav to dejanje, če bo do njega prišlo, se bo iskalo za izgovor, da bo potem še vse preostalo, kar se dotika pravosodja, potekalo čim bolj mimo parlamenta. Kar pomeni daleč od oči javnosti, to pa ni več demokracija,” meni poslanec SDS-a Branko Grims.

Štirje člani strokovne skupine Dino Bauk, Janez Pogorelec, Ciril Ribičič in Aleš Zalar soglasno podpirajo predlagano spremembo. Z dodatnim predlogom glede poskusne dobe za sodnike – da se ta uvede za kandidate za sodnike, ne pa za že imenovane sodnike.

Postopek spreminjanja ustave bo sicer po napovedih dolgotrajen, koalicija pa za uspeh potrebuje najmanj 60 poslanskih glasov. Ključna bo podpora NSi-ja, saj ima koalicijski trojček skupaj z manjšo od dveh opozicijskih strank 61 poslanskih glasov.