(VIDEO) Kmečki punt – Kmetje s traktorji protestirali po vsej državi
Na številnih lokacijah po Sloveniji so se danes na opozorilnem protestu s traktorji in transparenti zbrali slovenski kmetje, ki opozarjajo predvsem na omejitve pri kmetovanju, od vladajočih pa pričakujejo posluh. Če ne bodo uslišani, napovedujejo stopnjevanje pritiskov. Po grobih ocenah sindikata kmetov je bilo na protestu vsaj 5000 udeležencev.
Slovenski kmet ponovno pogumno za svoje pravice, tako kot maja 1988. #SlovenskaPomlad @KmeckiG https://t.co/HSXTwWSRHL
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 24, 2023
Čudovit drugi kmečki punt na trasi nezakonitega in nevarnega drekovoda preko 90% ljubljanske pitne vode. 600 ljudi, 150 traktorjev. Hvala pogumni in pokončni kmetje! pic.twitter.com/L4vyr9jDSn
— Primc Ales (@ales_primc) March 24, 2023
Današnja akcija je odraz nezadovoljstva kmetov, udeležba pa je bila nad pričakovanji, je ocenil predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Sindikat je bil organizator protesta, so se pa po njegovih besedah kmetje po državi sami organizirali, zato ocenjuje, da je bilo lokacij shodov še več, kot so seznanjeni sami. Na spletni strani sindikata je podatek o okoli 30 lokacijah shodov.
“Naša groba ocena je, da je bilo vsaj 5000 kmetov po celi Sloveniji udeleženih na protestih, ali s traktorji ali osebnimi avtomobili ali so nam sicer dali podporo,” je ocenil Medved. Meni, da so kmetje s tem izrazili svojo nejevoljo in dali politiki jasen signal, da je treba kmetom prisluhniti.
Doslej nima podatkov o morebitnih težavah na terenu. “Kmetje smo pozivali k mirnim protestom, da pokažemo, da smo tisti, ki znamo potrpeti, a ne v večnost,” je dejal Medved, ki je že pred protestom dopoldne pred parlamentom predstavil zahteve kmetov, na tamkajšnji novinarski konferenci pa so sodelovali tudi predstavniki drugih organizacij s področja kmetijstva.
Nato so se večinoma ob 13. uri kmetje zbrali na številnih lokacijah po Sloveniji, kjer so tudi v lokalnih okoljih izpostavili v prestolnici prebrane zahteve. V Ljubljani so se med drugim z lokacije kanala C0 na območju Kleč okoli 12.30 z več deset traktorji pripeljali v središče Ljubljane, nato pa so se po napovedih vrnili v Kleče.
V Novem mestu in Trebnjem so se kmetje zbrali na štirih lokacijah, udeležencev je bilo prek sto, je za medije povedal strokovni tajnik sindikata Jernej Redek. “To kaže na to, da med kmeti vre, kar je že dolgo časa znano, kajti omejitve in pritiski z vseh področij so čedalje hujši. Dejansko kmetije ne morejo več niti normalno delati, kaj šele, da bi se razvijale,” je poudaril Redek.
Na vseh štirih lokacijah so po njegovih besedah prebrali zahteve, predstavljene že v Ljubljani. “Protest je potekal mirno, zbrali smo se, nato pa se po nekaj časa odpeljali vsak v svojo smer, kajti naš cilj ni ovirati državljanov pri vsakodnevnih opravilih, ampak pokazati nestrinjanje s trenutno slovensko in evropsko politiko,” je še povedal Redek. Pričakuje, da se bo začela “normalna komunikacija” in da bodo tudi kmetje “imeli kakšno besedo in svoj prostor v državi”.
V Lokarjah pri Šentjurju se je na protestnem shodu zbralo 80 kmetov s 60 traktorji. Z mirnim protestom so želeli opozoriti na nevzdržne razmere v kmetijstvu. Kot je za medije povedal koordinator shoda Primož Pevec, so se za protest odločili, ker želijo pokazati, da jim je dovolj kmetijske politike in vseh neizpolnjenih obljub, čeprav so si kmetje vedno prizadevali, da jih uresničijo.
Dejal je tudi, da so veliko časa porabili za usklajevanje glede priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike, a na koncu je iz tega prišla “ena popolnoma drugačna zgodba s čisto drugačnimi predpisi, ki jih kmetje ne morejo in ne želijo izvajati”. Dejal je, da so mnoga stoletja kmetje skrbeli za naravo, da bi jo ohranili, ter da se slovenski kmetje ne strinjajo s slovensko in bruseljsko kmetijsko politiko. Želijo si, da bi potrošnik prišel do kakovostne slovenske hrane po dostopnih cenah, je dejal Pevec.
Pred opozorilnimi shodi je že dopoldne, kot omenjeno, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Medved v Ljubljani predstavil osem zahtev kmetov. Prva med njimi je, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Poleg tega med drugim zahtevajo jasne in administrativno nezahtevne ukrepe, uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo, pa tudi da se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijskem sektorju.