Davčna reforma manj obremenitve plač in več obremenitve premoženja – Spremembe pri dohodnini 2024, spremembe pri obdavčitvi premoženja pa leto dni pozneje 2025
“Davki so namenjeni temu, da lahko živimo v socialno pravični državi,” je poudaril predsednik vlade Robert Golob po koalicijskem vrhu. “V zadnjih dvajsetih letih smo uveljavljali parcialne rešitve, nismo pa naslovili celotnega sistema,” pa je poudaril minister za finance Klemen Boštjančič, ki napoveduje glavne spremembe pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin.
“Davki so namenjeni temu, da lahko živimo v socialno pravični državi,” je poudaril predsednik vlade Robert Golob po koalicijskem vrhu. “V zadnjih dvajsetih letih smo uveljavljali parcialne rešitve, nismo pa naslovili celotnega sistema,” pa je poudaril minister za finance Klemen Boštjančič, ki napoveduje glavne spremembe pri dohodnini in obdavčitvi nepremičnin.
Cilj izhodišč za davčne spremembe, ki jih je ministrstvo za finance danes predstavilo koaliciji, je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je ob robu koalicijskega vrha dejal finančni minister Klemen Boštjančič.
Po besedah Boštjančiča so koaliciji predstavili izhodišča za spremembe na davčnem področju, ki so jih na ministrstvu pripravljali od lani. Glavna ugotovitev analize je, da “potrebe družbe in davčni sistem ne gredo več skupaj, celo vedno bolj narazen so”, je dejal Boštjančič. Prek sprememb v davčnem sistemu želijo te naraščajoče potrebe družbe nasloviti, je dodal.
Ministra veseli, da je bilo v razpravi koalicije slišati strinjanje, da so zmožnosti države omejene, še posebej ob vračanju fiskalnih pravil na ravni EU po triletnem obdobju njihove zamrznitve.
Ena od ugotovitev analize stanja je po ministrovih besedah tudi ta, da so v zadnjih 20 letih s številnimi popravki uveljavljali parcialne rešitve v sistemu, s čimer je nastalo neke vrste “sračje gnezdo”, ni pa država pogledala sistema kot celote.
Spremembe pri dohodnini naj bi uvedli z 2024, leto kasneje še spremembe pri obdavčitvi premoženja
Pri izhodiščih na ministrstvu niso želeli iti predaleč s konkretnimi rešitvami, saj želijo široko javno razpravo, tako na ravni stroke kot splošne javnosti. Prav tako je s tem namenom daljša tudi časovnica. Že pred tem je premier Robert Golob dejal, da naj bi spremembe pri dohodnini uvedli z 2024, spremembe pri obdavčitvi premoženja pa leto dni pozneje.
Ker je Slovenija med članicami EU in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj z največjo davčno obremenitvijo dela in med državami z najmanjšo davčno obremenitvijo premoženja, je izhodišče, da se s spremembami zmanjša obremenitev dela in po drugi strani nekoliko poveča obremenitev premoženja, je dejal.
A najprej je po premierjevih besedah treba ugotoviti neto dohodek in dejansko premoženje posameznikov. Spremembe bodo šle tako v dveh fazah, najprej s povečanjem preglednosti baz podatkov na področju dohodkov in premoženja, nato pa v spremembe dohodninske zakonodaje in zakonodaje glede obdavčitve premoženja. Za zdaj je izhodišče koalicije, da se sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ohrani, kot je, zato da ostane ureditev primerljiva s sedanjo.
“Razprava o davčnih spremembah bo javna, transparentna in široka. Iskali bomo družbeno soglasje,” je dejal premier. Iz Slovenije želijo narediti bolj pravično družbo, kar je glavni namen davčne politike, je dodal. Koalicijska partnerja SD in Levica sta z današnjo razpravo zadovoljna.
Prva ocena Socialnih demokratov je, da lahko ideje ministrstva za finance v veliki meri podprejo, predvsem ko gre za prenovo obdavčitve premoženja, je dejala predsednica SD Tanja Fajon. Strinjajo se, da potrebujejo večji javni učinek financ in okrepitev virov javnega financiranja za kritje potreb vseh ljudi in da mora biti sistem bolj pravičen po sistemu “tisti, ki ima več, tudi plača več”. Strinjali so se, da je treba vse pravice financirati iz davkov in prispevkov, in ne na račun zadolževanja, je dodala.
Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec, ki je na novinarski konferenci nadomeščal koordinatorja Levice Luko Mesca, je dejal, da gre pri prenovi davčnega sistema za to, da se ga naredi bolj pravičnega in da bo kos izzivom 21. stoletja. “Prenova davčnega sistema je pomembna, da se na bolj pravičen način redistribuira bogastvo in se ga tudi nazaj investira v družbo, zato da bodo imeli ljudje čim več od tega kar proizvedemo,” je dejal. Levica meni, da so predstavljena izhodišča zelo dobra osnova za davčno reformo.
Koalicijski partnerji so se dotaknili tudi prenove šolskega sistema. Premier je dejal, da bo časovnica sprejemanja šolske reforme nekoliko daljša, nekatere spremembe se bodo začela že v prihodnjem šolskem letu, predvsem s spremembami prehranskih smernic, s katerimi želijo v šole vpeljati bolj zdravo prehrano in bolj ekonomično delovanje šolskih kuhinj. V šolski sistem bodo vpeljali tudi principe trajnostnega obdelovanja zemlje.
Ostale spremembe načrtujejo za leto 2024 oziroma kasneje, je dejal premier. Digitalizacija šolskega sistema bo šla predvsem v smeri, “da se pripravi enotne digitalne osnove za učne materiale, je dejal”.
Glede prenove šolskega sistema oz. modernizacije je Fajon dejala, da je jasno, da bodo tudi tukaj potrebovali širši družbeni konsenz. Enega od strokovnih svetov bo po besedah Tašner Vatovca vodil Janez Vogrinc iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.