“Medijska svoboda v EU” – Primer “nacionalke” se seli na bruseljski oder, kamor je Romana Tomc povabila Gregorčiča, Petka, in Jančiča

“V sodobnem času se ljudje v iskanju informacij bolj kot kdaj koli prej zanašate na medije. Poleg javnih medijev, t.i. »main stream« medijev, pa je zaznati vedno večjo težnjo po spremljanju zasebnih medijev, predvsem novičarskih spletnih portalov. Zaznati je preusmeritev zaupanja iz večjih v manjše, zasebne medije.

A ti so glede uredniške politike zelo odvisni od tega, kdo je njihov lastnik, poročanje je odvisno od interesa lastnika medijske hiše, kateri pripadajo. Poročanja o kršitvah lastnih gospodarskih subjektov in o morebitnih političnih povezavah, če so posli lastnikov medijev prepleteni s posli političnih akterjev seveda ni pričakovati. Dinamika krčenja novinarske integritete je še bolj očitna v današnjem nestanovitnem okolju, kjer številni tradicionalni mediji propadajo in ogromno novinarjev išče zaposlitev, saj si odpovedi ne morejo privoščiti. Takšen novinar bo bolj verjetno prisiljen k pristranskemu poročanju,” je zapisano v vabilo na konferenco z naslovom »Medijska svoboda v EU,” ki jo organizira evropska poslanka Romana Tomc.  Tomčeva je v Bruselj povabila tudi Petra Gregorčiča predsednika programskega sveta RTV, novinarja Petra Jančiča in Mira Petka.

Tudi na bruseljskem odru. pic.twitter.com/knaS9rySbj

— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) March 6, 2023

Programski svet Radiotelevizije Slovenije (RTVS) se je sicer včeraj sestal prvič po objavi ustavne odločbe, ki je začasno zadržala izvrševanje dela novele zakona o RTVS, ki se nanaša denimo na konstituiranje novega sveta zavoda. Na podlagi odločbe člani programskega sveta opravljajo delo skladno s pristojnostmi, ki so jih imeli do uveljavitve novele.

Na podlagi ustavne odločbe, ki je bila objavljena 20. februarja, člani po besedah predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča opravljajo delo skladno s pristojnostmi, ki so jih imeli do uveljavitve novele decembra lani.

Ustavno sodišče je namreč po Gregorčičevih besedah določilo, kako je treba razlagati oz. razumeti njihov sklep. Sodišče je namreč zapisalo, da je začasno zadržalo zgolj izvrševanje tistih prehodnih določb novele, ki urejajo končno konstituiranje sveta in posledično drugih novih organov RTVS. Gre za del 23. člena ter 24. in 25. člen novele.

Kot so zapisali ustavni sodniki, so s tem zagotovili, da je v času do končne odločitve ustavnega sodišča urejeno vodenje, poslovanje in nadzor RTVS v obsegu in pod pogoji iz 22. in 26. člena novele in da lahko tečejo postopki za imenovanje članov sveta v skladu z novelo. Hkrati so zadržali dokončno uveljavitev nove ureditve.

To pomeni, da v času do končne odločitve ustavnega sodišča nadaljujejo delo programski in nadzorni svet ter nanju vezani odbori v sestavi in s pristojnostmi, ki so jih imeli do uveljavitve novele, torej na dan 27. decembra 2022, generalni direktor, direktor radia in direktor televizije pa opravljajo svoje naloge kot vršilci dolžnosti s pristojnostmi, ki so jih imeli do uveljavitve novele. Pri tem znotraj teh pristojnosti opravljajo le tekoče posle, ki omogočajo nemoteno delovanje RTVS in zagotavljajo izpolnjevanje profesionalnih standardov na področju izvajanja radijske in televizijske dejavnosti.

Odgovorni uredniki programov in predstojniki drugih notranjih organizacijskih enot pa v skladu s 26. členom novele nadaljujejo delo do izteka svojega mandata, je povedal Gregorčič.

Programski svet na današnji seji med drugim obravnava poročilo zavoda za leto 2022, ki so ga končali s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 96.000 evrov. Po pojasnilu vodstva so na poslovanje pozitivno vplivali znižanje stroškov dela in prihodki iz tržnih dejavnosti, negativno pa nespremenjena višina prispevka za RTV in podražitev energentov.

Zelo velik vpliv na poslovanje zavoda je imelo tudi zmanjšanje stroškov dela. Z zavoda je odšlo nekaj več kot 60 zaposlenih, izplačanih pa jim je bilo za nekaj več kot 1,1 milijona evrov odpravnin.