Leibcah na Facebooku pojasnil svojo tezo, da gre v Ukrajini za ”cinično proxy vojno za geostrateške interese velesil in finančnega kapitala (vojaškega industrija itd.) in pred koncertom v Kijevu, Ukrajincem sporočil: “Nismo vas hoteli užaliti” – TOPNEWS.si

Leibcah na Facebooku pojasnil svojo tezo, da gre v Ukrajini za ”cinično proxy vojno za geostrateške interese velesil in finančnega kapitala (vojaškega industrija itd.) in pred koncertom v Kijevu, Ukrajincem sporočil: “Nismo vas hoteli užaliti”

Leibcah na Facebooku pojasnil svojo tezo, da gre v Ukrajini za ”cinično proxy vojno za geostrateške interese velesil in finančnega kapitala (vojaškega industrija itd.) in pred koncertom v Kijevu, Ukrajincem sporočil: “Nismo vas hoteli užaliti”

Potem ko je za angleški Guardian 22. februarja v elektronski pošti skupina Leibac zapisala, da gre za ”cinično proxy vojno za geostrateške interese velesil in finančnega kapitala (vojaškega industrija itd.),” je na Facebooku pojasnila svojo Ukrajincem pred koncertom v Kijevu pojasnila svojo tezo.

“…Tukaj moramo poudariti, da nekatere naše izjave, ki morda niso bile v skladu z vašim razmišljanjem, niso bile nikoli namenjene, da bi vas kakorkoli užalili ali zmanjšali pomembnost vašega pravičnega boja. Od prvih dni ruske agresije na Ukrajino smo zavzeli nedvoumno stališče in ponovili, da v sodobni družbi ni prostora za vojno. Geopolitičnih vprašanj ni mogoče rešiti z oboroženim napadom in političnim spodbujanjem. Prav tako smo takoj odpovedali vse načrtovane nastope v Rusiji in v vseh intervjujih obsodili agresijo Rusije v tej vojni.
Da ne bo pomote – radi imamo rusko književnost, glasbo in umetnost. Radi imamo Dostojevskega, Bulgakova, Čajkovskega, Scriabina, Majakovskega, Tatlina, Rodčenka in El Lissitzkyja – če jih naštejem le nekaj – in vedno bomo. A v tej nesmiselni vojni med Rusijo in Ukrajino smo z vsem srcem na strani Ukrajine in njenih ljudi, ki se – kot v stari svetopisemski zgodbi Davida in Goljata – dostojanstveno borijo proti močnejšemu sovražniku. Z vami žalujemo za nedolžnimi žrtvami. Veselimo se z vami vaših zmag.
S tem koncertom v Kyivu torej sledimo klicu srca, ne klicu razuma. Ukrajini iskreno želimo mir in zmago v tej vojni in v veliko čast nam bo nastopiti v teh težkih časih v pogumni in kljubovalni prestolnici vaše veličastne države,” so med drugim zapisali na Facebooku.

 

LAIBACHOVO SPOROČILO UKRAJINSKI JAVNOSTI PRED KONCERTOM V KYIVU
Dragi Ukrajinci, ljudje neporaženega Kyiva in ljubitelji glasbe!
V Ukrajino ne prihajamo, da bi bili prva, druga ali tretja skupina, ki bo med vojno nastopila v vaši prestolnici, kot so poročali nekateri mediji, ampak kot jasen izraz podpore vaši državi v tej vojni.
Tukaj moramo poudariti, da nekatere naše izjave, ki morda niso bile v skladu z vašim razmišljanjem, niso bile nikoli namenjene, da bi vas kakorkoli užalili ali zmanjšali pomembnost vašega pravičnega boja. Od prvih dni ruske agresije na Ukrajino smo zavzeli nedvoumno stališče in ponovili, da v sodobni družbi ni prostora za vojno. Geopolitičnih vprašanj ni mogoče rešiti z oboroženim napadom in političnim spodbujanjem. Prav tako smo takoj odpovedali vse načrtovane nastope v Rusiji in v vseh intervjujih obsodili agresijo Rusije v tej vojni.
Da ne bo pomote – radi imamo rusko književnost, glasbo in umetnost. Radi imamo Dostojevskega, Bulgakova, Čajkovskega, Scriabina, Majakovskega, Tatlina, Rodčenka in El Lissitzkyja – če jih naštejem le nekaj – in vedno bomo. A v tej nesmiselni vojni med Rusijo in Ukrajino smo z vsem srcem na strani Ukrajine in njenih ljudi, ki se – kot v stari svetopisemski zgodbi Davida in Goljata – dostojanstveno borijo proti močnejšemu sovražniku. Z vami žalujemo za nedolžnimi žrtvami. Veselimo se z vami vaših zmag.
S tem koncertom v Kyivu torej sledimo klicu srca, ne klicu razuma. Ukrajini iskreno želimo mir in zmago v tej vojni in v veliko čast nam bo nastopiti v teh težkih časih v pogumni in kljubovalni prestolnici vaše veličastne države.
Vsem, ki dvomijo v naša stališča, naj še enkrat jasno povemo, da je Rusija glavni agresor v tem spopadu uničujočih političnih in geostrateških interesov. Ruska vojska je z orožjem nezakonito vstopila na tuje ozemlje in začela to grozno vojno. Ukrajina ima torej vso pravico, da se brani in se mora braniti z vsemi sredstvi. Pri tem vas brezpogojno podpiramo, zato prihajamo v Kijev in ob tej priložnosti pozivamo svetovne velesile, da se čimprej usedejo za zeleno mizo in končajo to neznosno klanje in vse ostale vojne in vojaške konflikte po svetu.
Ves izkupiček od prodaje vstopnic doniramo v dobrodelne namene, brez obveznosti.
Slava Ukrajini!
Laibach

“Izpod Triglava potujejo naravnost v Kijev. 31. marca bodo nastopili na odru dvorane Bel Etage. Laibach Ukrajini vračajo tisto, kar jim hoče vzeli Putin. A hkrati vračajo tudi tisto, kar jim je vzela Evropa – letošnje evrovizijsko popevkarsko tekmovanje bi moralo potekati v Ukrajini, saj je Ukrajina na lanskem izboru evrovizijske popevke zmagala. Zaradi varnostnih razlogov se bo dogodek odvijal v britanskem Liverpoolu. Če slovenska država Ukrajini pomaga z železjem, Laibach v Kijev prinašajo metal. Težki metal in eksperimentalno elektroniko,” je v Sobotni prilogi v zapisu: “Ljubitelji živali Ukrajini vračajo Evrovizijo” zapisal Ali Žerdin.

Guardian pa je v zapisu: “Laibach: malo verjetni botri Occupy in Anonymous”, da po 34 letih high-camp, high-concept industrial high-jinxa ta slovenska zasedba spet zveni čudno aktualno

“Laibach je morda le najbolj absurdna skupina, kar jih je kdaj obstajalo. Njihove temno komične, high-camp priredbe klasičnih pop pesmi in totalitarne vizualne estetike iz sredine 20. stoletja so hkrati romantične, smešne in – od konca hladne vojne – izrazito retro tona. Pred desetletjem so se zdele nepomembne kot kip maršala Tita, ki rjavi na odpadu v njihovi slovenski domovini. Ob izidu novega albuma Spectre pa odkrito komentirajo Snowdna , WikiLeaks, protestna gibanja, majavi evro in arabsko pomlad. Skrajni čas je, da začnemo dohitevati to najbolj nenavadno in pogosto napačno razumljeno skupino.

Laibach, ustanovljen leta 1980 v rudarskem mestu Trbovlje (sloves: najvišji dimnik v Evropi), si skorajda ni olajšal stvari. Mladi glasbeniki so ob ogledu televizijskih posnetkov Beatlov in Stonesov v oblačilih iz 60. let spoznali, da je imeti nekakšno uniformo ključni element mita o rock’n’rollu. Takratni vojaški obvezniki v jugoslovanski vojski so svoje uniforme uporabljali kot odrsko opravo, dimne učinke na zgodnjih koncertih pa so povzročale ukradene granate. To, skupaj z njihovim črnim križem in nedefinirano kritiko političnega statusa quo, je pomenilo, da so bili njihova estetika in nameni odprti za razlago, do te mere, da so jih nekateri obtožili, da so nacisti. »Fašisti smo toliko, kolikor je bil Hitler slikar,« je bil njihov tipično obskuren odgovor.

Laibachova kulturna apropriacija sega od vizualne izposoje totalitarnega tata do njihove glasbe same. Za železno zaveso so ustvarili lastno igrivo glasbeno kulturo iz dekontekstualiziranih ostankov tistega, kar je pridrlo z zahoda. Pesmi skupine Queen so ponavljajoč se motiv v njihovem delu, medtem ko je ena njihovih najbolj priljubljenih priredb trobentača uspešnica Live Is Life iz leta 1985 avstrijske skupine Opus. Leta 2006 so posneli različice 14 državnih himn, med drugim tudi eno za svoj umetniški kolektiv NSK, ki so ga leta 1991 razglasili za virtualno državo in si izdali lastne potne liste. Izposodili so si tudi Churchillove govore, Let It Be skupine Beatles, muzikal Jesus Christ Superstar in Bacha.

To predrzno pretvarjanje je prišlo z Laibachovo zavrnitvijo, da bi se pojasnili, kar dela Spectre tako fascinantne, saj so ugotovili, da komentirajo aktualna družbenopolitična vprašanja z značilnim bizarnim pridihom. Tematika se ujema z njihovimi najbolj dostopnimi skladbami do zdaj, pri čemer so njihove bolj ostre težnje zglajene v prid Skrillex-at-cadets bangerjev, kot je No History. S prezirom do meja in kritiko enakih možnosti neoliberalnega kapitalizma in demokracije lahko Laibach in NSK razumemo kot predhodnika nadnacionalnih organizacij brez voditeljev, kot sta Occupy in Anonymous. Kot vztrajajo v pesmi: “Odpor je zaman,” tako o Leibachu Guardian.

COMMENTS

Wordpress (0)