(V ŽIVO) Skupina NLB lani z rekordnim dobičkom

Skupina NLB je lani ustvarila 446,9 milijona evrov čistega dobička, kar je nova rekordna vrednost in skoraj podvojen predlanski rezultat. Na poslovni rezultat je pomembno vplival marčni prevzem slovenske Sberbank, ki se zdaj imenuje N Banka. Brez tega učinka se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov na 262,8 milijona evrov.

“Kljub negotovim razmeram, senci vojne v Evropi ter posledični energetski krizi in upočasnjeni gospodarski rasti je bilo leto 2022 najboljše leto v zgodovini NLB Skupine,” so v največji banki v državi zapisali ob današnji objavi nerevidiranih poslovnih izidov za lani.

“S ponosom poudarjamo, da je v 2022 NLB ustvarila najvišji dobiček po davkih v zgodovini kateregakoli podjetja s sedežem v Sloveniji,” je poudaril prvi mož banke Blaž Brodnjak.

Skupni čisti prihodki skupine, ki deluje v vseh državah nekdanje Jugoslavije razen na Hrvaškem, so se ustavili pri 798,5 milijona evrov, kar je 20 odstotkov več kot leto prej. Brez 35,6 milijona evrov vrednega prispevka N Banke so se okrepili za 14 odstotkov.

Čisti obrestni prihodki so se v okolju naraščajočih obrestnih mer na posojila in še vedno skoraj ničelnih obrestnih mer na denarne vloge povečali za 23 odstotkov na 504,9 milijona evrov. Brez prispevka N Banke je bila rast 17-odstotna, v banki pa so jo pripisali večjemu obsegu poslovanja, višjim osrednjim obrestnim meram v evrskem območju ter zelo velikemu obsegu novih posojil.

Letna neto obrestna marža je za skupino dosegla 2,30 odstotka, kar je 0,23 odstotne točke več glede na prejšnje leto, medtem ko je zaradi višjih obrestnih prihodkov obrestna marža v zadnjem četrtletju dosegla 2,65 odstotka oziroma 0,38 odstotne točke več kot v tretjem.

Čisti neobrestni prihodki so narasli za 14 odstotkov na 293,6 milijona evrov, od česar je N Banka prispevala 9,9 milijona evrov. Brez tega bi bila rast 10-odstotna. Čiste opravnine so dosegle 273,4 milijona evrov, kar pomeni 15-odstotno rast oziroma 12-odstotno povečanje brez prispevka N Banke.

Neto oslabitve in rezervacije, oblikovane za kreditno tveganje, so za lani znašale 17,5 milijona evrov, od česar je bilo 8,9 milijona evrov oblikovanj rezervacij za pričakovane kreditne izgube za portfelj posojil N Banke na dan prevzema.

“Zaradi slabših makroekonomskih napovedi ter poslabšanja parametrov tveganj je NLB v zadnjem četrtletju oblikovala neto oslabitve in rezervacije za kreditno tveganje v višini 25 milijonov evrov,” so pojasnili v banki. Predlani je skupina medtem stroške rezervacij sproščala v višini 35,8 milijona evrov.

Druge oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v znesku 11,4 milijona evrov, od česar je bilo 4,6 milijona evrov predvidenih za reorganizacijo srbske Komercijalne Banke v prvi polovici leta, 5,7 milijona evrov pa za reorganizacijo N Banke v zadnjem četrtletju. Te oslabitve in rezervacije so bile ob integraciji Komercijalne banke še veliko višje v 2021, ko so dosegle 27,1 milijona evrov.

Skupni stroški so znašali 460,3 milijona evrov, od česar je 22,8 milijona evrov posledica prevzema N Banke. Brez tega prispevka so se stroški v primerjavi z letom pred tem povečali za pet odstotkov, od tega stroški dela za 11 odstotkov.

Bilančna vsota skupine se je ob prevzemu Sberbank oz. zdaj N Banke, ki je sledil ruskemu napadu na Ukrajino, povečala za 12 odstotkov na 24,16 milijarde evrov.

Stanje bruto posojil strankam v skupini se je v letu 2022 zvišalo za 2,49 milijarde evrov ali 23 odstotkov na skoraj 13,40 milijarde evrov. Od tega je bil prispevek N Banke 953,7 milijona evrov. Brez N Banke je rast dosegla 1,54 milijarde evrov ali 14 odstotkov.

Obseg denarnih vlog skupine je lani narasel za skoraj 2,39 milijarde evrov ali 14 odstotkov na blizu 20,03 milijarde evrov. Pri tem je prispevek zaradi nakupa N Banke znašal 898,5 milijona evrov. Brez tega bi bila rast obsega depozitov osemodstotna.

Prvič v zgodovini je skupina tako zbrala več kot 20 milijard evrov depozitov strank. “Tako ugoden trend glavnega vira financiranja bančne skupine v času vse večje negotovosti in inflacije, ki načenja razpoložljiva sredstva gospodinjstev, odraža zaupanje strank v NLB Skupino,” pravijo v banki.

Močna depozitna osnova po njihovih navedbah pomeni razmeroma nizek povprečni strošek financiranja skupine, hkrati pa omogoča prožnost, ki je nujno potrebna za doseganje poslovnih ciljev.

Na zadnji dan leta je količnik skupnega kapitala na ravni skupine dosegal 19,2 odstotka ali 1,4 odstotne točke več kot leto poprej, količnik navadnega temeljnega kapitala pa 15,1 odstotka ali 0,4 odstotne točke manj. Višja kapitalska ustreznost je posledica višjega zneska kapitala, ki so ga v skupini na različne načine povečali za 553,9 milijona evrov, po drugi strani pa se je tveganju prilagojena aktiva povečala za nekaj več kot 1,98 milijarde evrov.

Banka je ob objavi rezultatov za lani izboljšala tudi obete za letos in okvirna pričakovanja za leto 2025. Redni prihodki naj bi tako letos namesto prvotno napovedanih 850 milijonov evrov dosegli 900 milijonov, leta 2025 pa naj bi presegli milijardo evrov. Napoved rasti posojil za letos ostaja na ravni srednje enomestne številke, do 2025 pa v NLB pričakujejo okrepitev v smeri 10 odstotkov.

Napoved dividende za letos ostaja pri 110 milijonih evrov, skupna višina dividend za obdobje med 2022 in 2025 pa pri pol milijarde evrov.

Izjava za medije ob objavi nerevidiranih poslovnih rezultatov NLB Skupine za leto 2022, ki jih bosta predstavila predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak in predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe bomo prenašali v živo ob 14;45 na Topnews.si in You Tube kanalu TopTV.si