“Glede Rusije in Ukrajine bomo zagotovo storili nekaj – manj govorili v javnosti” – Novi izraelski zunanji minister Eli Cohen napovedal bolj prorusko usmeritev Izraela

Novi izraelski zunanji minister Eli Cohen je v svojem prvem govoru nakazal spremembo politike glede Ukrajine in namigoval, da bo nova vlada zavzela bolj prorusko usmeritev. Povedal je, da bo v torek govoril z ruskim zunanjim ministrom Lavrovom – prvi tak klic od ruske invazije na Ukrajino  Cohen je v svojem govoru namignil, da za razliko od svojega predhodnika Yaira Lapida ne bo javno obsodil Rusije. “Glede Rusije in Ukrajine bomo zagotovo storili nekaj – manj govoriti v javnosti”

1 BREAKING: New Israeli foreign minister Eli Cohen signaled a policy shift on Ukraine in his 1st speech hinting the new government will take a more pro-Russian line. He said he will speak on Tuesday with Russian FM Lavrov – 1st such call since the Russian invasion of Ukraine

— Barak Ravid (@BarakRavid) January 2, 2023

"Nadaljevanje vojne v Ukrajini in sankcije proti Rusiji niso v interesu Evrope, temveč izključno v interesu ZDA" https://t.co/YXZXxcmQcG

— Joze P. Damijan (@jdamijan) January 2, 2023

Novi izraelski zunanji minister je dejal, da bo pripravil “odgovorno” novo politiko glede vojne v Ukrajini in poudaril, da bo zunanje ministrstvo “pripravilo podrobno predstavitev za varnostni kabinet o tem vprašanju”. Dejal je tudi, da se bo izraelska humanitarna pomoč Ukrajini nadaljevala Zakaj je to pomembno: Cohenov predhodnik Yair Lapid je vodil ostro linijo Rusije, jo javno obsodil in celo rekel, da je ruska vojska zagrešila vojne zločine. Od invazije Lapid ni govoril z Lavrovom in potem, ko je prevzel funkcijo začasnega premierja, ni govoril s Putinom Ali to nujno pomeni bolj prorusko linijo, sli le manj javnega obveščanja o temi, se vprašujejo na družbenih omrežjih.  “Ko govoriš z Lavrovom, preden govoriš z Nemčijo, Francijo, Združenim kraljestvom in Ukrajino – to je po mojem mnenju bolj proruska linija,” je zapisal eden od udeležencev v polemiki o bolj proruski liniji v novi Izraelski vladi. Dokler bo Rusija tesno sodelovala z Iranom, Izrael ne bo nikoli “proruski” v konfliktu. “Če poslušate Netanjahuja o tem vprašanju, je precej odprt glede njihovih razlogov, zakaj niso telegrafirali podpore Ukr. Prikrito se bo podpora verjetno povečala, saj bo Iran pričakoval pomoč Rusije”

So long as Russia partners heavily with Iran, Israel will never be "pro-Russian" in the conflict. If you listen to Netanyahu on the issue he is pretty open on their reasons for not telegraphing support for Ukr. Covertly, support is likely to increase as Iran will expect Rus help

— AD (@Cyb3rBeast) January 2, 2023

Nova izraelska vlada, ki sicer  velja za najbolj desno v zgodovini Izraela in je med drugim že sprožila strahove pred novo vojaško eskalacijo na zasedenem Zahodnem bregu. Benjamin Netanjahu je tik pred novim letom 29. decembra znova prisegel kot premier , za katero je glasovalo 63 od 120 poslancev. »Že šestič predstavljam vlado in sem enako navdušen kot prvič,« je povedal pred prisego v knesetu. Kot glavne cilje nove vlade je izpostavil preprečevanje razvoja iranskega jedrskega programa, zagotovitev vojaške premoči Izraela v regiji in nadgradnjo infrastrukture.

Izrazil je tudi upanje, da bo »razširil krog miru z arabskimi državami« v skladu s sporazumi o normalizaciji odnosov, ki so jih leta 2020 sklenili z Združenimi arabskimi emirati, Bahrajnom in Marokom. V luči tega je za novega zunanjega ministra imenoval nekdanjega ministra za obveščevalne dejavnosti in enega od snovalcev teh sporazumov Elija Cohena.

Govor Netanjahuja pred prisego so sicer večkrat prekinili jezni opozicijski poslanci, na kar pa se je odzval z besedami, da je za stabilnost demokratičnih držav pomembno, da poražena stran sprejme odločitev ljudstva. »V delujoči demokraciji je treba spoštovati pravila igre,« je dejal.

Še pred prisego vlade je parlament prejšnji torek  sprejel več spornih zakonov, ki bodo med drugim Arjeju Deriju, ključnemu zavezniku Netanjahuja iz ultraortodoksne stranke Šas, omogočili, da bo vodil notranje ministrstvo, čeprav je bil obsojen zaradi davčne goljufije.

Novoustanovljeno izraelsko ministrstvo za nacionalno varnost vodi ultranacionalistični politik in vodja skrajno desne stranke Ocma jehudit – v prevodu Judovska moč – Itamar Ben-Gvir, medtem ko je položaj obrambnega ministra pripadel Netanjahujevemu strankarskemu kolegu in nekdanjemu generalu Joavu Galantu.

Vodja skrajno desne Verske sionistične stranke Bezalel Smotrič je postal finančni minister, hkrati pa je na obrambnem ministrstvu prevzel funkcijo ministra, pristojnega za civilno upravljanje zasedenega Zahodnega brega. Smotrič velja za gorečega zagovornika širjenja judovskih naselbin na tem območju.

Parlament je pred tem izvolili novega predsednika parlamenta, ki je v skladu z ustavo tretji najvišji funkcionar za predsednikoma države in vlade. Ta položaj je zasedel nekdanji pravosodni minister Amir Ohana, prvi odkrito istospolno usmerjeni poslanec Netanjahujeve desne stranke Likud.

Nova vlada je sicer že sredi prejšnjega tedna  objavila svoje smernice, med katerimi so ključne nadaljevanje gradenj judovskih naselbin na Zahodnem bregu, ohranjanje judovskega značaja države in dediščine Izraela, na področju izobraževanja pa nameravajo okrepiti judovsko identiteto.

V smernicah je vlada zapisala, da želijo nadaljevati s širitvijo judovskih naselbin na območjih, ki jih Palestinci zahtevajo za svojo prihodnjo državo. »Judje imajo nepreklicno pravico do vseh delov izraelske dežele,« so zapisali in napovedali, da bo vlada »pospeševala in razvijala poselitev v vseh delih Izraela – v Galileji, puščavi Negev, na Golanski planoti ter na Zahodnem bregu«.

73-letni Netanjahu, ki mu sodijo zaradi korupcije, je bil doslej na premierskem položaju dlje kot kdor koli drug v izraelski zgodovini, vključno z obdobjem med letoma 1996 in 1999 ter rekordnim 12-letnim mandatom med letoma 2009 in 2021.  Večina v parlamentu naj bi Izraelu prinesla stabilno vlado in končala obdobje političnega zastoja, med katerim so v državi v manj kot štirih letih kar petkrat potekale volitve. Vendar pa Netanjahujeva nova vlada s svojimi smernicami sproža tudi strahove pred novo vojaško eskalacijo na Zahodnem bregu. V vladi po volitvah 1. novembra vodi zmagovita stranka Likud večstrankarsko koalicijo, ki jo sestavljajo skrajno desne ter ultraortodoksne judovske stranke.

Po prisegi nove vlade premierja Benjamina Netanjahuja so Izrael  minuli četrtek  že pretresli prvi protivladni protesti. Na ulicah več mest se je  po prisegi vlade zbralo na tisoče ljudi, ki se bojijo, da bo nova, najbolj desno in versko usmerjena vlada v zgodovini te države omejila temeljne državljanske in manjšinske pravice.Protestniki obtožujejo novo vlado z Netanjahujem na čelu koruptivnosti, homofobije in protiarabskih politik.

Tel Avivu se je po poročanju izraelskih medijev zbralo okoli 1500 ljudi v podporo pripadnikom skupnosti LGBTQ, ki se bojijo, da jih pod vlado, v kateri so tudi skrajno desni in ultraortodoksni politiki, čakajo slabi časi. Kot je opozoril eden od voditeljev izraelske LGBTQ skupnosti, »se je na državo Izrael spustila tema«. Protestniki so blokirali več cest in se spopadli s policisti.

Velik protest, h kateremu je pozvalo več organizacij civilne družbe, je potekal tudi v Jeruzalemu pred poslopjem izraelskega parlamenta. Protestniki so mahali z izraelskimi zastavami ter novo vlado z Netanjahujem na čelu obtoževali koruptivnosti, homofobije in protiarabskih politik. Starega-novega premierja so med drugim označevali kot lažnivca in ga primerjali s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.

Prav tako v minuli četrtek je v znak protesta proti novi vladi odstopila izraelska veleposlanica v Franciji Jael German. Kot je pojasnila, namreč ne more podpirati radikalnih reformnih načrtov Netanjahujeve že šeste vladne koalicije, ki predstavljajo »nevarnost demokratičnemu značaju Izraela in njegovim vrednotam«.