Ministrica Bobnar poslala pisno odstopno izjavo premierju Golobu
Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je, kot je napovedala, premierju Robertu Golobu danes po vrnitvi s službene poti v Bruslju poslala odstopno izjavo, so za medije potrdili na ministrstvu. Golob je že napovedal, da jo bo sprejel, saj je izgubila njegovo zaupanje. S tem se je končalo prvo dejanje drame, ki se začela po četrtkovem vnovičnem imenovanju Boštjana Lindava kot v. d. generalnega direktorja. Ministrica Bobnarjeva pa v petek poudarila, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije.
Bobnarjeva je pojasnila, da funkcijo zapušča, ker si ne more postaviti svoje ekipe. Njena predloga imenovanja Boštjana Lindava za generalnega direktorja policije s polnim mandatom in Slavka Koroša za direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge s polnim mandatom namreč nista šla skozi vladno sito, tako oba ostajata vršilca dolžnosti. Bobnarjeva to razume kot politični pritisk na policijo, obenem je razkrila, da naj bi ji Golob ponujal možnost povrnitve zaupanja z odpustitvijo določene osebe iz policije.
Golob je nasprotno menil, da pritiskov ni bilo, njen odstop pa bo zaradi izgube zaupanja sprejel. Iz kabineta predsednika vlade so kot podkrepitev te navedbe posredovali dopis namestnika generalnega direktorja policije Igorja Ciperleta, ki je po pooblastilu Lindava na izrecno vprašanje Goloba navedel, da v mandatu te vlade ni bilo primera, da bi kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje.
Po prejemu pisne odstopne izjave ministrice ima premier sedem dni časa, da o odstopu pisno obvesti predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Obvestilo o odstopu se nato uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Ministrici bo funkcija s tem prenehala.
Predsednik vlade mora nato v desetih dneh po prenehanju funkcije ministrice predlagati novega ministra ali obvestiti državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. Ko bo predlagan, se bo kandidat za novega ministra najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga predstavil pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora. Če bo njegova predstavitev ocenjena kot uspešna, pa bo moral še skozi sito poslank in poslancev na plenarni seji DZ.
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi pa je za medije potrdil, da so na komisiji prejeli prijavo notranje ministrice Tatjane Bobnar o političnih pritiskih na delo policije in da bodo zadevo obravnavali prednostno. Ob tem opozarja, da vsaka politična sugestija še ni politični pritisk, sam pa se bo iz postopka izločil.
“Pritisk je vedno na strani tistega, ki ga tako čuti in zaznava. In tukaj je treba preučiti, ali je ravnanje bilo v sklopu dovoljenega, dopustnega in se smatra v sklopu delovnih nalog. In na drugi strani, če je bilo razumljeno kot nezakonito, neetično, nedovoljeno, ali je resnično tako. Tukaj so pomembne razlike in nikakor ne moremo to vnaprej trditi,” je za POP TV Šumi podal splošna pojasnila o podlagi, na kateri v takšnih primerih komisija odloča.
Sam se bo iz konkretnega postopka izločil, saj prihaja “iz vrst policije, tam imam tudi urejeno zamrznitev pogodbe in hkrati sem bil poslovno povezan z ministrico Bobnarjevo, saj sva več let sodelovala skupaj”.
Na KPK sicer ocenjujejo, da bi bilo lahko v šestih mesecih že jasno, ali je v dotičnem primeru do političnih pritiskov oziroma zlorabe uradnega položaja tudi zares prišlo.
Bobnarjeva je danes predsedniku vlade Robertu Golobu podala pisno odstopno izjavo z mesta notranje ministrice. Poročilo o političnih pritiskih pa je Bobnarjeva, kot je dejala v četrtek, posredovala tudi državnemu tožilstvu in komisiji.
Golob nasprotno meni, da pritiskov ni bilo, njen odstop pa bo zaradi izgube zaupanja sprejel. Iz kabineta predsednika vlade so kot podkrepitev navedbe posredovali dopis namestnika generalnega direktorja policije Igorja Ciperleta, ki je po pooblastilu Lindava na izrecno vprašanje Goloba navedel, da v mandatu te vlade ni bilo primera, da bi kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje.
