Po EU tudi skupina G7 omejila ceno ruske nafte na 60 dolarjev na sod – Ukrajina za nižjo cenovno kapico 30 dolarjev za rusko nafto
Skupina G7 je v petek zvečer uradno sklenila, da postavi zgornjo mejo za ceno ruske nafte pri 60 dolarjev za 159-litrski sod. S tem je sledila ceni, ki so jo v petek dogovorile države članice EU. V skupni izjavi so države sporočile, da bo omejitev cene za rusko nafto začela veljati v ponedeljek ali “zelo hitro po tem”.
Obenem so ponovile, da s tem ukrepom uresničujejo svojo zavezo, da bodo “Rusiji preprečile kovanje dobičkov na račun njene agresorske vojne proti Ukrajini, podprle stabilnost na globalnih energetskih trgih ter minimizirale negativne gospodarske posledice ruske agresorske vojne”.
Finančna ministrica ZDA Jenet Yellen je kmalu zatem v izjavi sporočila, da bo cenovna kapica “nemudoma zarezala v najpomembnejši vir prihodkov”, s katerimi ruski predsednik Vladimir Putin financira “svojo brutalno invazijo”, poroča britanski BBC. Obenem bo pomagala preprečiti nenadzorovano naraščanje cen nafte na globalnih trgih, ki ga še posebej občutijo revnejše države, je poudarila.
Države članice EU so pred tem v petek dosegle uradni dogovor o omejitvi cene ruske nafte na 60 dolarjev za 159-litrski sod. Tej ceni je sprva nasprotovala Poljska, ki je želela, da bi bila nižja, a je v pogajanjih popustila in ukrep na koncu podprla. Ta bo sicer po napovedih v uradnem listu EU objavljen ta konec tedna.
Dogovoru o cenovni kapici za rusko nafto, ki so ga države G7 in EU na načelni ravni dosegle septembra, se je pridružila tudi Avstralija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Omejitev cene bo predvidoma začela veljati s tem ponedeljkom, istočasno s prepovedjo uvoza večine ruske surove nafte v EU. Izjema bo veljala le za nafto, dobavljeno po naftovodih.
EU je lani še uvozila 25,9 odstotka nafte iz Rusije. Od ponedeljka bo začel veljati embargo z izjemo za nafto, ki prihaja po naftovodih (Družba), in za Bolgarijo. pic.twitter.com/7x1DwAnMnp
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) December 2, 2022
Države EU so se o svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz in transfer surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v EU, dogovorile junija. Šestmesečno prehodno obdobje se bo izteklo v ponedeljek. Za naftne derivate bo embargo začel veljati čez dva meseca.
Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, bo še naprej veljala začasna izjema. Tako bodo lahko države EU članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, kot sta Madžarska in Slovaška, to še naprej dobavljale po naftovodih. A surove nafte ali naftnih derivatov ne bodo smele izvažati v druge članice ali tretje države.
Junijski paket sankcij proti Rusiji, ki vključuje embargo na nafto, je bil šesti od začetka ruske agresije na Ukrajino konec februarja. Nato je EU sprejela še dva. Kot so v petek po dogovoru o cenovni kapici za rusko nafto povedali predstavniki Poljske, si z Baltskimi državami prizadevajo, da bo naslednji paket sankcij za Rusijo še bolj boleč in drag.
Zgornja meja za ceno ruske nafte pri 60 dolarjev za 159-litrski sod, ki jo je v petek sprejela EU in nato še skupina G7, “bo uničila” rusko gospodarstvo, je prepričano ukrajinsko predsedstvo. Ob tem so si sicer zaželeli, da bi bila meja postavljena pri 30 dolarjih. Rusija je bila medtem kritična do “preoblikovanja” osnovnih načel prostega trga.
“Vedno dosežemo svoj cilj in rusko gospodarstvo bo uničeno, Rusija pa bo plačala in odgovarjala za vse svoje zločine,” je na Telegramu sporočil vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. Dodal je sicer, da bi omejitev v višini 30 dolarjev na sod še hitreje uničila rusko gospodarstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusko veleposlaništvo v ZDA je v komentarjih, objavljenih na Telegramu, medtem kritiziralo “preoblikovanje” načel prostega trga. Po navedbah ruskih diplomatov skušajo ZDA prikriti dejstvo, da je trenutno neravnovesje na svetovnem naftnem trgu posledica njihovih lastnih ukrepov, predvsem “sankcij in prepovedi, povezanih z ruskimi surovinami”, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
“Kolektivni Zahod poskuša rešiti težave, ki jih je ustvaril iz nič. Dejansko gre za preoblikovanje osnovnih načel delovanja prostega trga,” so zapisali na veleposlaništvu.
Vidni ruski politik Leonid Slucki je poleg tega za Tass ocenil, da EU s cenovno kapico ogroža lastno energetsko varnost, poroča britanski BBC.
Ruski predsednik Vladimir Putin in več drugih predstavnikov Kremlja so sicer v preteklosti večkrat opozorili, da ne bodo dobavljali nafte državam, ki bodo uvedle cenovno kapico za rusko nafto.
Države članice EU so v petek zvečer dosegle uradni dogovor o omejitvi cene ruske nafte na 60 dolarjev za 159-litrski sod. Tej ceni je sprva nasprotovala Poljska, ki je želela, da bi bila nižja, a je v pogajanjih popustila in ukrep na koncu podprla. Ta bo po napovedih v uradnem listu EU objavljen ta konec tedna.
Zatem je skupina G7 uradno sklenila, da tudi sama postavi zgornjo mejo za ceno ruske nafte pri 60 dolarjev za 159-litrski sod. V skupni izjavi so države sporočile, da bo omejitev cene za rusko nafto začela veljati v ponedeljek ali “zelo hitro po tem”.
Obenem so ponovile, da s tem ukrepom uresničujejo svojo zavezo, da bodo “Rusiji preprečile kovanje dobičkov na račun njene agresorske vojne proti Ukrajini, podprle stabilnost na globalnih energetskih trgih ter minimizirale negativne gospodarske posledice ruske agresorske vojne”.
