(V ŽIVO) Ob začetku rednega obratovanja daljnovoda Cirkovce-Pince na obisku pri Robertu Golobu Viktor Orban

Predsednik vlade Robert Golob in njegov madžarski kolega Viktor Orban sta večji del današnjega obiska slednjega v Sloveniji namenila vprašanjem energetike. Orban je pri tem potrdil, da je Madžarska po vzpostavitvi elektro povezave zainteresirana tudi za plinsko povezavo, saj lahko tako zmanjša odvisnost od ruskih energentov.

Slovenski premier je med drugim poudaril, da je uresničitev projekta daljnovoda Cirkovce-Pince prišla ravno v pravem trenutku, saj bo tako lahko Evropa tudi v tej regiji izpeljala težko pričakovani zeleni prehod. “Pospešena vlaganja v elektro in plinsko infrastrukturo so tista, ki bodo omogočila tako energetsko neodvisnost kot prehod na obnovljive vire energije,” je dejal Golob.

Sicer pa je poudaril, da moč Evrope sloni prav na solidarnosti med članicami EU, zato je s tovrstnimi projekti treba nadaljevati. Če je bila danes vzpostavljena elektro povezava, Golob verjame, da bodo v naslednjih letih zastavili in dokončali tudi plinsko povezavo med obema prijateljskega državama.

“Takšna povezava bi Madžarski omogočila, da se na srednji rok osvobodi odvisnosti od ruskega plina in najde neodvisen vir, ki bi prihajal preko Italije. Če bomo šli po tej poti, to vidim kot dokaz solidarnosti med državama,” je dejal, ob tem pa priznal, da se za zdaj nekoliko razlikujejo pristopi obeh držav do tega projekta.

Kljub temu verjame, da časovnica ne bo tako dolga, kot je bila za daljnovod, tudi traso je po njegovem nekoliko lažje poiskati, zato je optimistično dejal, da bi lahko še do konca mandata prišli zelo blizu, če ne do uresničitve projekta. Pred tem pa je po njegovem treba nasloviti ne le vprašanje dimenzije, pač pa tudi umeščenosti v evropski prostor, saj bi šlo nenazadnje za projekt, ki bi ga sofinancirali tudi z evropskim denarjem.

Orban je potrdil, da je v njihovem interesu tudi povezava obeh držav s plinovodom. Madžarska ima sicer po njegovem tri možnosti za to, da zmanjša svojo odvisnost od ruskih energentov. Ena je povezava z Romunijo, druga s Hrvaško, tretja pa s Slovenijo. Vse tri možnosti so za njih zanimive, saj si želijo prekiniti odvisnost ter zagotoviti možnost izbire. “Če bomo uresničili enega od projektov, to ne pomeni, da nas druge možnosti ne zanimajo,” je dodal.

Madžarski premier je sicer še dejal, da za Evropo in Madžarsko vidi tveganja predvsem na področju varnosti in energetike, saj so pred vsemi negotovi časi, zato so dobri odnosi med sosednjimi državami še posebej pomembni. “S Slovenijo imamo zares dobre odnose, sodelujemo na različnih področjih,” je dejal na novinarski konferenci po slovesnem zagonu daljnovoda v Cirkovcah.

Ob tem je dodal, da se je treba pogovarjati tudi o tem, kako se izogniti grožnji recesije. Spomnil je, da je medsebojna trgovinska izmenjava med državama rekordna in se je v sedanjih težkih časih povišala za 35 odstotkov. Vse več je medsebojnih investicij, državi sta ustanovili skupni sklad za razvoj obmejnega območja, povezujeta pa ju tudi manjšini na obeh straneh meje.

Madžarske medije je zanimalo, ali se namerava Slovenija pridružiti sodelovanju višegrajske skupine in Avstrije pri varovanju zunanjih meja EU in ali namerava Slovenija tudi po vstopu Hrvaške v schengensko območje ohraniti nadzor nad svojo južno mejo.

Golob je v zvezi s Hrvaško pojasnil, da se je nova vlada odločila z meje odstraniti žico in osvoboditi mejo, da bo znova postala pretočna. Prepričan je, da bo potreba po nadzoru meje po vstopu Hrvaške v schengen samo še bistveno manjša kot doslej, saj verjame, da bo Hrvaška znala ustrezno zaščititi svoje zunanje meje.

O pobudi za sodelovanje pri varovanju meje pa je dejal, da ga je z njo danes seznanil premier Orban, zato o njej doslej na slovenski strani niso razmišljali. Verjame pa, da je vsaka skupna pobuda, še posebej če vključuje tudi države izven EU, pozitivna. “Še posebej, ker je vloga nekaterih držav, kot je Srbija, v preprečevanju in omilitvi migrantske krize ključna. Brez sodelovanja držav izven schengna ne moremo umiriti krize,” je dejal.

Na vprašanje, ali Slovenija podpira odločitev Evropske komisije, da Svetu EU priporoči zamrznitev 7,5 milijarde evrov evropskih sredstev za Madžarsko, ker ta ne izpolnjuje svojih zavez glede izpolnjevanja evropskih standardov pravne države, Golob ni želel odgovoriti, saj da kot dober gostitelj ne bi bilo pošteno, da bi se okoli tega izjasnil pred mediji.

Je pa povedal, da sta z madžarskim kolegom ob sodelovanju na področju energetike, ki je bila osrednja tema, danes govorila tudi o tem, kako uravnotežiti in okrepiti gospodarsko sodelovanje med državama, vključno s podporo slovenskim investicijam na Madžarskem. Potrdil je tudi, da sta govorila o razvoju skupnega sklada za obmejna območja, za katerega nameravajo doreči usmeritve, kako in na katerih področjih naj se sklad še posebej aktivira.