(V ŽIVO) Na Brdu pri Kraju danes vrh gospodarstva

“Nujno moramo vlagati v obnovljive vire energije,” je dejal, a dodal, da je Slovenija tudi jedrska država. Prav bi bilo, da bi se o morebitnem drugem bloku nuklearne elektrarne državljani odločili na referendumu, in to na podlagi vseh relevantnih podatkov. A skupno vsem jedrskim projektom v Evropi so zamude in podražitve, je opozoril vodja projektov v Umanoteri Andrej Gnezda in izpostavil pomembnost učinkovite rabe energije.

Za gospodarstvo je zelo pomembno povezovanje in internacionalizacija. Han je naštel institucije, ki se z njo ukvarjajo, in napovedal razmislek o optimizaciji področja. “A najprej se moramo dogovoriti, kam želimo peljati državo,” je dejal.

Predsednik uprave Kolektorja Valter Leban je poudaril, da je internacionalizacija kompleksna in zahtevna zgodba. “To je zalogaj, o katerem moraš dobro premisliti, tudi glede varnosti in odpornosti,” je dejal. Imeti moraš fleksibilno proizvodnjo, dovolj usposobljenega kadra, da gre del lahko na novo lokacijo, ter močan informacijski sistem.

Gospodarstveniki in politiki so danes govorili tudi o težavah podjetij, ki jih imajo zaradi pomanjkanja kadra, pomanjkanja ustrezno usposobljenega kadra in dolgotrajnih postopkov pri zaposlovanju tujcev. Kot je opozoril predsednik poslovnega odbora družbe Polycom Iztok Stanonik, morajo kadre učiti sami. Pri pomanjkanju kadrov si pomagajo z digitalizacijo in robotizacijo, pri čemer gre za pomoč ljudem.

Direktor Yaskawe Hubert Kosler je povedal, da so roboti po epidemiji covida-19 reševali veliko težav. “Že sedaj so nadomeščali ljudi v denimo avtomobilski industriji in pri težkih delih, reševali pa bodo težavo tudi na področju pomanjkanja delavcev,” je povzel.

Po besedah ministra za izobraževanje, znanost in šport Igorja Papiča se univerze prilagajajo potrebam na trgu dela in uvajajo nove študijske programe. Sicer pa bi se po njegovem morali organizirati in v tretjih državah iskati strokovnjake ter pri tem upoštevati različne deležnike. Več bi morali narediti tudi pri promociji določenih poklicev, je dejal, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh pa je dodala še iskanje talentov.

Na zavodu za zaposlovanje vzpostavljajo projekt za napovedovanje, katere kompetence zaposlenih bodo v prihodnje potrebne. Kot je povedal direktor zavoda Mitja Bobnar, se je kriza znanja pokazala zlasti v zadnjih letih, ko delodajalci ne dobijo kadra z ustrezno izobrazbo. Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič pa je povedal, da se veliko dela na področju povezovanja med izobraževalnimi, razvojno-raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom.

Na okrogli mizi so govorili tudi o digitalizaciji. Ministrica Stojmenova Duh je izpostavila nujnost tega, da se izkoristi prednosti, ki jih digitalizacija prinaša. Povedala je, da se z Evropsko komisijo že dogovarjajo, da bi bilo v načrtu za okrevanje in odpornost lahko več sredstev namenjenih za digitalizacijo.

Stanonik je menil, da je digitalizacija nujno zlo. Kosler pa je dejal, da je zelo pomembna, a da vzame veliko časa predvsem tistemu kadru v podjetju, ki ga potrebujejo pri tekočih projektih in poslih. Pomoč države je dobrodošla, a ni nujna. “Če imamo vizijo in nekaj želimo, ne gledamo, ali bomo dobili kakšna sredstva države ali ne,” je povedal.