Čeprav je Anže Logar dobil 409 tisoč glasov, pa v absolutnih številkah ni presegel Barbare Brezigar, ki je leta 2002 dobila 451 tisoč glasov, vendar je kljub temu, ob višji volilni udeležbi, izgubila proti Janezu Drnovšku

Analitik in direktor agencije Valicon Andraž Zorko ocenjuje, da je rezultat predsedniških volitev skladen s pričakovanji, napovedmi in ocenami ter brez presenečenj. Po njegovih besedah je poleg zmagovalke Nataše Pirc Musar do neke mere zmagovalec tudi Anže Logar, ki je presegel 400.000 glasov.

Logar je tako dosegel najboljši rezultat kandidata desne sredine odkar imamo predsedniške volitve “in s tem je lahko zadovoljen”. Zorko meni, da je morda nekoliko presenetil le bolj tesen rezultat volitev, kot se je sprva napovedoval.

Volilna udeležba je bila tudi v drugem krogu visoka, analitik pa je pričakoval obratno. “Tokrat smo bili priča mobilizaciji z leve in z desne, kar dokazuje predvsem rezultat Anžeta Logarja,” ocenjuje. Tudi Pirc Musarjevo je podprlo večje število volivcev, kot bi se ga dalo oceniti na osnovi prvega kroga, je povedal. Zadnja soočenja pred nedeljskim glasovanjem so določene volivce na levi in desni prepričala, da se volitev udeležijo, razmerja glasov pa niso spremenila.

Zorko meni, da podpora političnih strank pri predsedniških volitvah nima velike vloge. “Pri Anžetu Logarju je prevladala njegova osebnost. Mislim, da gre za kandidata z desne sredine, ki je lahko dosegel največ,” je dejal. Dodal je, da so volivci SDS največja volilna baza v Sloveniji in so tudi dovolj disciplinirani, Logarjev rezultat pa je podoben seštevku vseh treh strank pretekle vlade.

Logar je z rezultatom dosegel “absolutni maksimum, ki ga je lahko dosegel”. Zmagal bi le v primeru, če bi prišlo do večjega osipa glasov levo od sredine. “Kar se pa ni zgodilo, ker je po drugi strani tam bazen volivcev tako velik, da to ni možno,” je prepričan.

Čeprav je Anže Logar je prejel veliko več glasov kot stranka SDS na aprilskih državnozborskih volitvah (279.897 glasov). Je pa prejel manj glasov kot Barbara Brezigar, ki jo je v drugem krogu leta 2002 premagal Janez Drnovšek. Takrat je ob 65-volilni udeležbi prejela dobrih 451 tisoč glasov, kar po številu glasov ostaja najboljši rezultat kateregakoli desnosredinskega kandidata oziroma kandidatke na predsedniških volitvah.

O besedah poslanke SDS Eve Irgl, da se lahko iz te zgodbe naučijo, kako lepo je, ko ljudje med seboj res sodelujejo, je Zorko dejal, da če bi to res hoteli narediti, bi to pomenilo radikalen zasuk v politiki SDS. Logarjev rezultat sicer kaže na to, kakšen potencial bi imela morebitna stranka pod njegovim vodstvom, “ampak dvomim, da bo to posledica teh volitev,” meni Zorko.

Nataša Pirc Musar se bo v vodenju države od predsednika Pahorja razlikovala v tem, da ne bo tako selektivna, kdaj in o čem se bo oglašala in govorila, je prepričan Zorko. “Menim, da je bil predsednik Pahor selektiven. Izredno je pazil na uravnoteženost, vlogo, da je predsednik vseh, spravo, ki je bila osnovna tema njegovih mandatov,” je dejal. Meni, da bo Pirc Musarjeva bolj aktivna, ne bo selektivna in se bo večkrat oglašala ter da bo v svojih nastopih bolj odločna, kot je bil Pahor.

Slovenija je v nedeljo dobila prvo predsednico republike v zgodovini. Pirc Musarjeva je v drugem krogu predsedniških volitev po neuradnih izidih po večini vseh preštetih glasovnic s 53,86 odstotka glasov premagala protikandidata Anžeta Logarja, ki je prepričal 46,14 odstotka volivcev. Volitev se je udeležilo 53 odstotkov volivcev.

Zmagovalki predsedniških volitev Nataši Pirc Musar sta v nedeljo v volilnem štabu podporo izrazila tudi nekdanja predsednika DZ Pavel Gantar in Igor Zorčič. Strinjata se, da si državljani na tem mestu očitno želijo nekoga, ki bo odločen in se bo odzival na aktualno dogajanje. Pozdravila sta tudi tokratno nekoliko višjo volilno udeležbo.

Gantar je v izjavi za medije zmago Pirc Musarjeve, ki je po delnih neuradnih izidih dobila 53,86 odstotka glasov, označil za “zmago državljanskega poguma”.
Prepričan je, da ta prihaja iz civilne družbe, od ljudi, ki so se naučili misliti politično in odgovorno. “Danes je zmagal civilnodružbeni pogum in odločnost, kar smo v zadnjih letih nekoliko pogrešali,” še ocenjuje nekdanji predsednik DZ.

Zorčič pa jekot dobro stran kampanje Pirc Musarjeve ocenil, da se je vanjo podala brez pomoči velikih etabliranih parlamentarnih strank. “Sama je delala na terenu s prostovoljci in mislim, da je danes, s tem ko je dobila podporo državljank in državljanov, tudi vsem jasno, da si ti na tej funkciji želijo nekoga, ki je nekoliko osvobojen strankarskih spon ter lahko dnevno politiko in tudi siceršnje dogajanje v državi spremlja z neke primerne, zdrave distance,” je prepričan. Pirc Musarjevo, ki je kandidirala s podpisi volivcev, sta sicer v prvem krogu javno podprli zunajparlamentarni Piratska stranka in Stranka mladih – Zeleni Evrope, v drugem pa tudi vladni stranki Gibanje Svoboda in SD.

Rezultat je po Gantarjevih besedah v okviru pričakovanj. Kampanja v drugem krogu predsedniških volitev je bila po njegovem mnenju tudi “polna dobrih argumentov” na obeh straneh. Tako ocenjuje, da je dobro delo v kampanji opravil tudi drugouvrščeni Anže Logar. Z doseženim rezultatom, po delnih neuradnih rezultatih ga je podprlo 46,14 odstotka volivcev, pa se bo lahko po Gantarjevih besedah uveljavil kot “nacionalna politična figura”.

Tako Gantar kot Zorčič sta pozdravila tudi volilno udeležbo v drugem krogu predsedniških volitev. Po delnih neuradnih podatkih se je namreč na volišča tokrat odpravilo 53 odstotkov volivk in volivcev.

Gantar meni, da je glede na volilno udeležbo moč sklepati, da se je volilno telo angažiralo. “Zdaj se je videlo, da če imajo ljudje kaj izbirati, bodo šli volit. Menim, da je tudi to prispevek k dvigu politične kulture v Sloveniji,” je še dejal.

“Očitno državljani te funkcije ne jemljejo tako zelo zlahka, ne glede na to, da predsednik republike nima večjih pooblastil,” pa je izpostavil Zorčič. Ocenjuje, da je to tudi dobra podlaga za nadaljnje delo novoizvoljene predsednice republike. Največji izziv, ki jo po njegovih besedah čaka, je sicer odzivati se na aktualna družbena vprašanja in se do njih tudi jasno opredeliti ter posamezne zadeve, ki se nanašajo na pristojnosti predsednika republike, kot je denimo predlaganje kandidatov za ustavne sodnike.