Volilna noč v ZDA – Rezultati v predstavniškem domu ameriškega kongresa se po zadnjih projekcijah nagibajo k temu, da republikanci ponovno prevzemajo nadzor, vendar “rdečega vala”, ki so ga pričakovali republikanci pričakovali, ni bilo
Čeprav so se v večjem delu ZDA že zaprla volišča na torkovih volitvah sredi predsedniškega mandata, še ni jasno, kakšno bo v prihodnje razmerje sil v predstavniškem domu in senatu. So pa že znani guvernerski izidi v več zveznih državah. Rezultati volitev še vedno prihajajo in nekateri bodo znani šele čez nekaj dni, če ne tednov Glede na napovedi pred volitvami naj bi republikanci dobili večino v predstavniškem domu, kjer je odločalo o vseh 435 sedežih. Doslej so imeli večino demokrati z 220 sedeži.
The US House of Representatives is leaning towards Republicans taking back control, according to the latest projections
Follow live ⬇
— BBC News (World) (@BBCWorld) November 9, 2022
Prvi izidi torkovih ameriških volitev sredi predsedniškega mandata kažejo, da se bodo demokrati najverjetneje odrezali veliko bolje, kot so jim napovedovale ankete. Po doslej znanih izidih ni veliko presenečenj, razen tistih v korist demokratov v tekmah za predstavniški dom in guvernerje. V tekmi za 100-članski senat, ki je sedaj razdeljen na 50 proti 50 sedežev, doslej ni bilo nobenega presenečenja.V Georgii se, kot kaže, obeta drugi krog volitev med demokratom Raphaelom Warnockom in republikancem Herschlom Walkerjem.
Demokrati imajo dobre možnosti, da v Pensilvaniji pridobijo en senatni sedež, saj demokrat John Fetterman vztrajno vodi proti republikancu Mehmetu Ozu. Drugje v senatnih tekmah doslej ni bilo prav nobenega presenečenja oziroma republikanci doslej demokratom niso uspeli odvzeti nobenega sedeža. Priložnost za presenečenje so demokrati izgubili v Ohiu, kjer je kandidat s podporo Donalda Trumpa J.D. Vance premagal demokrata Tima Ryana za sicer republikanski sedež.
V tekmah za guvernerje vsaj uvodoma prav tako ni odmevnih presenečenj. Odmeva zmaga demokrata Johna Shapira v tekmi za guvernerja Pensilvanije proti republikancu Dougu Mastrianu, vendar pa gre za demokratski sedež. V Georgii pa je republikanski guverner Brian Kemp premagal demokratsko izzivalko Stacey Abrams.
Vsaj uvodoma še ne kaže niti, da bodo republikanci zares – kot so napovedovale ankete – zanesljivo prevzeli večino v predstavniškem domu zveznega kongresa. Ameriške televizije doslej niso poročale o odvzemih demokratskih sedežev, čeprav jih republikanci na koncu za prevzem večine potrebujejo le pet.
Prvi izidi volitev kažejo le to, da se napovedi in tradicija, da predsednikova stranka izgublja vmesne volitve, ne uresničujejo. Kar je zanimivo ob dejstvu, da Biden ni priljubljen predsednik, Američani pa njegovo demokratsko politiko krivijo za visoko inflacijo. Za zdaj kaže, da so bili demokrati uspešni pri prepričevanju svojih volivcev, naj se udeležijo volitev, njihov poraz, če bo do njega prišlo, pa ne bo tako hud, kot se je pričakovalo.
Florida’s Republican Governor Ron DeSantis soundly won re-election on Tuesday night, according to the Associated Press, positioning him for potential national ambitions or a future bid for the presidency https://t.co/sZHdf3N8s7 pic.twitter.com/yWp3YjtL4E
— TIME (@TIME) November 9, 2022
— Russian Market (@runews) November 9, 2022
V senatu so volitve potekale za 35 sedežev, za zdaj pa po poročanju medijev ni mogoče reči, katera stranka bo imela v prihodnje večino. V nekaj ključnih bitkah namreč še ni jasno, kateri kandidat bo zmagal. Ključne države, kjer se odloča o prihodnji sestavi senata, so Georgia, Pensilvanija, Nevada, Arizona in Ohio.
V stočlanskem senatu imajo trenutno s 50 sedeži proti 48 tesno večino republikanci. Vendar pa dva neodvisna senatorja glasujeta skupaj z demokrati, odločilni glas pa jim nato prispeva še podpredsednica ZDA Kamala Harris. Od izida volitev v zveznem kongresu bosta sicer odvisni zadnji dve leti mandata demokratskega predsednika Joeja Bidna. Če bo izgubil večino v kongresu, bo njegovo vladanje namreč močno omejeno.
So pa že znani izidi guvernerskih volitev v nekaterih zveznih državah. Za guvernerja Floride je bil znova izvoljen republikanec Ron DeSantis, ki naj bi se na predsedniških volitvah čez dve leti potegoval tudi za vstop v Belo hišo. DeSantis je brez težav premagal nekdanjega guvernerja Charlieja Christa, ki je bil v preteklosti republikanec, nato je zamenjal stranko.
“Zame se boj šele začenja,” je po razglasitvi zmage dejal 44-letni DeSantis in nakazal, kaj bo njegov naslednji cilj. V tej tekmi pa se bo, kot kaže, moral pomeriti z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, ki zdaj prav tako živi na Floridi in napoveduje, da bo verjetno spet vstopil v predsedniško tekmo. Še en republikanski kandidat, Marco Rubio, pa je ohranil sedež Floride v zveznem senatu, kažejo projekcije ameriških medijev.
Kaže se torej, da se Florida, ki je ena ključnih držav, kjer mora kandidat zmagati, če želi osvojiti Belo hišo, zanesljivo nagiba na republikansko stran. udi v Teksasu je glede na napovedi ameriških medijev zmagal dosedanji republikanski guverner Greg Abbott, za katerega bo to že tretji mandat na čelu države. Premagal je demokratskega izzivalca Beta O’Rourka. Tudi 64-letni Abbott se omenja kot republikanski kandidat za prihodnje predsedniške volitve.
V tekmi za guvernerja zvezne države New York, kjer se je napovedoval tesen izid, je zmagala dosedanja demokratska guvernerka Kathy Hochul, napovedujejo ameriški mediji. V Pensilvaniji pa naj bi demokrat Josh Shapiro v guvernerski tekmi premagal Douga Mastriana, privrženca nekdanjega predsednika Trumpa, ki je bil med udeleženci pohoda kongres 6. januarja lani. V Kaliforniji je glede na napovedi ameriških medijev zmagal dosedanji demokratski guverner Gavin Newsom.V Georgii pa naj bi republikanec Brian Kemp v guvernerski tekmi premagal demokratsko izzivalko Stacey Abrams.
Američani so v torek izbirali člane predstavniškega doma ameriškega kongresa, tretjino senatorjev, člane državnih kongresov, ponekod pa tudi guvernerje. V več zveznih državah so potekali tudi referendumi.