(VIDEO) Okrogla miza: Energetska kriza ne sme zavreti zelenega prehoda

Medtem ko se soočamo z energetsko krizo in poskušamo čim bolj omiliti njene posledice za prebivalce in gospodarstvo, pa srednje- in dolgoročno ne smemo skreniti z začrtane poti. Zeleni prehod moramo izvesti, so soglašali sogovorniki na okrogli mizi o oskrbi z energenti. Prostora za varčevanje je veliko, je bilo slišati na okrogli mizi z naslovom Prekinitev dobave energentov, energetska kriza in zanesljivost oskrbe z elektriko, ki so jo  pripravili v okviru javnega posveta o razvojnih izzivih Slovenije, ki danes poteka na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Gregor Dolinar je menil, da se preveč ukvarjamo z gašenjem požarov, premalo pa s strateškim načrtovanjem, ki je v energetiki še posebej pomembno, saj je tam časovna komponenta zelo dolga. “Ko je ruski plin poceni, je zelo enostavno pozabiti na to, kako težko je umeščati v prostor alternativne vire energije,” je ponazoril.

“Trenutno res gasimo požar, a hkrati tudi delujemo proaktivno,” mu je odgovorila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Sršen. Omenila je regulacijo cen določenih energentov in druge ukrepe, ki jih je že sprejela vlada, in dodala, da se hkrati že pripravljajo na morebitno poslabšanje položaja. “Upam, da do tega ne bo prišlo, a če bo, moramo biti pripravljeni,” je dejala.

Profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Andrej Gubina je ponazoril delovanje trga električne energije. Elektrika mora biti porabljena takrat, ko je proizvedena, saj jo je težko shranjevati v večjih količinah, je povedal. Cena elektrike se ves čas spreminja, vsako uro je drugačna, je dejal in menil, da je ni mogoče birokratsko določati.

Pred aktualno energetsko krizo je trg električne energije v EU dobro deloval, je ocenila Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot pomanjkljivost pa je izpostavila dejstvo, da je bila ob zelo visoki proizvodnji iz obnovljivih virov doslej cena elektrike zelo nizka, zaradi česar se naložbe v energetiko niso izplačale.

Toda ob iskanju rešitve za energetsko draginjo bi po njenem mnenju morali poseči na tisti trg, kjer so problemi nastali. To pa je trg zemeljskega plina in ne elektrike, je dejala, a hkrati menila, da je to težko, saj imajo države članice različne energetske mešanice. Sogovorniki so se sicer strinjali, da je treba iskati skupne rešitve na evropski ravni.

Za aktualno energetsko krizo ni kriva samo vojna v Ukrajini oziroma odvisnost največjega evropskega gospodarstva od zemeljskega plina, je menila Sršenova. Zelo močen dejavnik je tudi okrevanje svetovnega gospodarstva po pandemiji covida-19 in do teh problemov bi morda prišli tudi, če ne bi prišlo do vojne. Krizo pa poganja tudi pomanjkanje ponudbe, je dodala.

Nekako moramo priti s fosilnih energentov na čiste vire energije, je menila Sršenova in tudi Gubina je opozoril, da zeleni prehod moramo izvesti. “Trenutni vpliv je korak nazaj, a le zato, da naša industrija in celotna družba preživi to zimo, medtem ko se moramo srednje- in dolgoročno vrniti na prejšnjo pot in jo še poudariti,” je dejal.

Sršenova je menila, da se v razpravah vse preveč osredotočamo na elektriko. Resen problem imamo v prometu, tam porabimo 40 odstotkov energije, je opomnila. Študent energetike Klemen Knez pa je izrazil prepričanje, da so ljudje premalo energetsko pismeni in bi jih bilo treba bolj ozaveščati. “Žal smo prišli do te točke, da nihče ne bo ničesar naredil zastonj, treba je razmišljati o tem, kako ljudi nagraditi,” je dejal.

Hrovatinova je ob tem menila, da z visokimi cenami raste tudi motivacija za varčevanje. Kot primer je izpostavila cene parkiranja po Ljubljani, ki so že marsikoga prisilile v uporabo kolesa ali skiroja. Prepričana je, da imamo v Sloveniji še ogromno prostora za varčevanje z energijo. V industriji bi denimo lahko po podatkih Agencije z energijo prihranili več energije, kot znaša proizvodnja celotne Nuklearne elektrarne krško, če bi samo v 200 največjih podjetjih izvedli priporočila za učinkovito rabo energije, je povedala.

Okroglo mizo z naslovom Prekinitev dobave energentov, energetska kriza in zanesljivost oskrbe z elektriko so pripravili v okviru javnega posveta o razvojnih izzivih Slovenije, ki danes poteka na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Gregor Dolinar je menil, da se preveč ukvarjamo z gašenjem požarov, premalo pa s strateškim načrtovanjem, ki je v energetiki še posebej pomembno, saj je tam časovna komponenta zelo dolga. “Ko je ruski plin poceni, je zelo enostavno pozabiti na to, kako težko je umeščati v prostor alternativne vire energije,” je ponazoril.

“Trenutno res gasimo požar, a hkrati tudi delujemo proaktivno,” mu je odgovorila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Sršen. Omenila je regulacijo cen določenih energentov in druge ukrepe, ki jih je že sprejela vlada, in dodala, da se hkrati že pripravljajo na morebitno poslabšanje položaja. “Upam, da do tega ne bo prišlo, a če bo, moramo biti pripravljeni,” je dejala.

Profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Andrej Gubina je ponazoril delovanje trga električne energije. Elektrika mora biti porabljena takrat, ko je proizvedena, saj jo je težko shranjevati v večjih količinah, je povedal. Cena elektrike se ves čas spreminja, vsako uro je drugačna, je dejal in menil, da je ni mogoče birokratsko določati.

Pred aktualno energetsko krizo je trg električne energije v EU dobro deloval, je ocenila Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot pomanjkljivost pa je izpostavila dejstvo, da je bila ob zelo visoki proizvodnji iz obnovljivih virov doslej cena elektrike zelo nizka, zaradi česar se naložbe v energetiko niso izplačale.

Toda ob iskanju rešitve za energetsko draginjo bi po njenem mnenju morali poseči na tisti trg, kjer so problemi nastali. To pa je trg zemeljskega plina in ne elektrike, je dejala, a hkrati menila, da je to težko, saj imajo države članice različne energetske mešanice. Sogovorniki so se sicer strinjali, da je treba iskati skupne rešitve na evropski ravni.

Za aktualno energetsko krizo ni kriva samo vojna v Ukrajini oziroma odvisnost največjega evropskega gospodarstva od zemeljskega plina, je menila Sršenova. Zelo močen dejavnik je tudi okrevanje svetovnega gospodarstva po pandemiji covida-19 in do teh problemov bi morda prišli tudi, če ne bi prišlo do vojne. Krizo pa poganja tudi pomanjkanje ponudbe, je dodala.

Nekako moramo priti s fosilnih energentov na čiste vire energije, je menila Sršenova in tudi Gubina je opozoril, da zeleni prehod moramo izvesti. “Trenutni vpliv je korak nazaj, a le zato, da naša industrija in celotna družba preživi to zimo, medtem ko se moramo srednje- in dolgoročno vrniti na prejšnjo pot in jo še poudariti,” je dejal.

Sršenova je menila, da se v razpravah vse preveč osredotočamo na elektriko. Resen problem imamo v prometu, tam porabimo 40 odstotkov energije, je opomnila. Študent energetike Klemen Knez pa je izrazil prepričanje, da so ljudje premalo energetsko pismeni in bi jih bilo treba bolj ozaveščati. “Žal smo prišli do te točke, da nihče ne bo ničesar naredil zastonj, treba je razmišljati o tem, kako ljudi nagraditi,” je dejal.

Hrovatinova je ob tem menila, da z visokimi cenami raste tudi motivacija za varčevanje. Kot primer je izpostavila cene parkiranja po Ljubljani, ki so že marsikoga prisilile v uporabo kolesa ali skiroja. Prepričana je, da imamo v Sloveniji še ogromno prostora za varčevanje z energijo. V industriji bi denimo lahko po podatkih Agencije z energijo prihranili več energije, kot znaša proizvodnja celotne Nuklearne elektrarne krško, če bi samo v 200 največjih podjetjih izvedli priporočila za učinkovito rabo energije, je povedala.