Sporočilo Olafa Scholza Evropi: “Najprej Nemčija” ali “Nemčija na prvem mestu” – Častnik Politico Europe napadel Olafa Scholza, ki mu očita, da je “močan na besedah”, ko govori o evropski solidarnosti, obenem pa “utira lastno pot svoji državi”
Kancler Olaf Scholz je na nedavnem srečanju evropskih voditeljev branil načrt Berlina za ustanovitev sklada za nujne primere v vrednosti 200 milijard EUR za subvencioniranje nižjih cen plina. Medtem ko somrak ovija nemško prestolnico, Olaf Scholz stoji na balkonu svojega kanclerja in zre v daljavo mimo Francoza z želvo, ki gestikulira ob boku.
Herzlichen Dank für deinen Besuch @EmmanuelMacron heute am #TagderDeutschenEinheit. Unsere deutsch-französische Freundschaft bedeutet mir sehr viel. Gerade jetzt, wo wir in Europa und der Welt vor so vielen gemeinsamen Herausforderungen stehen. pic.twitter.com/40OgTezZUX
— Bundeskanzler Olaf Scholz (@Bundeskanzler) October 3, 2022
Kar bi lahko zvenelo kot načrt za premeteno karikaturo, je bila v resnici uradna fotografija Scholzovega srečanja s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Berlinu prejšnji teden, ki ponuja primerno, četudi nenamerno metaforo za Scholzovo odmaknjeno držo do preostale Evrope.
Merci de tout cœur, @EmmanuelMacron, pour ta visite en cette Journée de l’unité allemande #TagderDeutschenEinheit. Notre amitié franco-allemande compte beaucoup pour moi, notamment dans le contexte des nombreux défis communs auxquels sont confrontés l’Europe et le monde.
— Bundeskanzler Olaf Scholz (@Bundeskanzler) October 3, 2022
Medtem ko se Evropa otepa zaradi vpliva ruske vojne na Ukrajino, je Scholz na besedah izrazil solidarnost, hkrati pa utira svojo pot za Nemčijo. Ne glede na to, ali se vprašanje nanaša na dobavo orožja Ukrajini ali na to, kako ublažiti vpliv naraščajočih cen zemeljskega plina, je Scholzov pristop jasen: Najprej Nemčija.
Načrt Berlina, da ustanovi sklad za nujne primere v vrednosti 200 milijard evrov za subvencioniranje nižjih cen plina, je prejšnji teden sprožil burne odzive nekaterih evropskih voditeljev. Poljski premier Mateusz Morawiecki je Scholza celo obtožil “egoizma” in “uničenja” enotnega trga. Zaskrbljenost je, da bodo nemške subvencije proizvajalcem v državi dale nepošteno prednost pred industrijo v drugih državah EU.
»Najbogatejša država, najmočnejša država EU poskuša to krizo izkoristiti za pridobitev konkurenčne prednosti za svoja podjetja na enotnem trgu. To ni pravično, enotni trg ne bi smel delovati tako,« je dejal Morawiecki Morawiecki ob robu neformalnega vrha EU v petek v Pragi.
Čeprav poljski premier ni bil oboževalec Scholzove vlade niti v najboljših časih, ni bil edini. Tako finska premierka Sanna Marin kot estonska voditeljica Kaja Kallas sta izrazili podobne pomisleke, čeprav v bolj diplomatskem jeziku, in pozvali k načrtu EU za reševanje problema.
“Moramo najti skupno rešitev, sicer bodo imele države z večjo proračunsko prožnostjo prednost pred drugimi,” je dejal Kallas v Pragi.
Scholz je branil načrte Berlina in dejal, da druge države v Evropi sledijo podobnim korakom. Čeprav je res, se nobeden od teh programov niti približno ne ujema z obsegom nemškega predloga.
Toda tisto, kar evropske voditelje skrbi bolj kot podatki o Scholzovem plinskem skladu, je vse večja težnja največjega akterja na celini, da se sam loti ključnih gospodarskih in varnostnih vprašanj, za katera se bojijo, da bodo spodkopala evropsko kohezijo.
Čeprav je nemška kanclerka veličastno govorila o tem, kako je ruska vojna “vdihnila novo življenje besedi solidarnost” v Evropi, Scholz ni vdihnil.
V nekaj urah po obsežni ruski invaziji na Ukrajino se je Scholz na primer odzval z napovedjo 100 milijard evrov vrednega Sondervermögena , posebnega sklada, ki ni namenjen evropski varnosti, temveč nemški. Podobno je bil pristop njegove vlade do grozečega pomanjkanja plina in elektrike to zimo osredotočen na Nemčijo in ne na Evropo.
Prejšnji teden je Scholz obiskal Španijo , kjer si je prizadeval za dokončanje novega plinovoda od Iberskega polotoka do severne Evrope, da bi nadomestil dobavo, ki jo je Nemčija izgubila od Rusije. Macron je odločno nasprotoval načrtu, ki bi prečkal francosko ozemlje, in trdil, da nima ekonomskega smisla. S tem mnenjem se strinja tudi Evropska komisija, a nemška kanclerka si vseeno prizadeva in celo preučuje, ali bi projekt lahko popolnoma zaobšel Francijo.
Lahko bi trdili, da je bil Scholz izvoljen, da bi svojo državo postavil na prvo mesto – če ne bi bilo tega dejstva, da kancler Evropske unije vedno znova navaja kot oporišče svojega političnega vesolja.
Konec avgusta je Scholz odpotoval celo v Prago s polnim letalom novinarjev, da bi imel na znameniti Karlovi univerzi v mestu, kar so označili za »prelomni govor« o Evropi.
“Mnogi ljudje so v zadnjih letih upravičeno pozivali k močnejši, bolj suvereni in geopolitični Evropski uniji, k Uniji, ki se zaveda svojega mesta v zgodovini in geografiji te celine ter deluje močno in povezovalno po vsem svetu,” je dejal Scholz. občinstvo. “Zgodovinske odločitve, sprejete v preteklih mesecih, so nas približale temu cilju.”
V zadnjih dneh je šel Scholz še dlje, ko je poudaril “posebno odgovornost” Nemčije za vodenje kot velike sile v središču Evrope.
“To odgovornost jemljemo zelo resno,” je dejal prejšnji teden v intervjuju za španski El País. Preostala Evropa – ki se je naučila osredotočati na dejanja Berlina in ne na njegovo retoriko – ni prepričana.
Medtem ko številne evropske prestolnice želijo nemško usklajevanje (in denar), ne zaupajo Berlinu, da bo vodil. Nemško trmasto prizadevanje za ruski plin in njeno donkihotsko, večletno prizadevanje za “dialog” z Moskvo kljub ponavljajočim se pregreham predsednika Vladimirja Putina (da ne omenjamo Scholzove zavrnitve, da bi Ukrajini ponudil močnejšo vojaško podporo) sta Berlin oropala verodostojnosti, zlasti v srednji in vzhodni Evropi.
Češki premier Petr Fiala je poslal jasen signal, kaj si misli o evropskih težnjah svojega nemškega kolega, tako da je v celoti preskočil Scholzev “prelomni” govor v Pragi. Hladen sprejem, ki je bil Scholz deležen v Evropi, je le eden od razlogov, da se je umaknil vase.
Drugi pa je, da so Nemci videti prav tako razočarani nad njegovim vodenjem kot preostala Evropa. Koalicija med Scholzovimi socialdemokrati, Zelenimi in liberalnimi svobodnimi demokrati je bila več tednov v nasprotju glede tega, kako se odzvati na skok cen energije in inflacijo. Sveženj v vrednosti 200 milijard evrov, o katerem so se na koncu dogovorili in je namenjen tako gospodinjstvom kot podjetjem, je izjemen tako zaradi svoje velikosti kot tudi zato, ker je bil sprejet brez premisleka o tem, kako se bo odzvala preostala Evropa.
Vendar nič ne kaže, da bi se Scholz umaknil. Njegovi Socialni demokrati so zdaj na tretjem mestu, 10 odstotnih točk za desnosredinskim zavezništvom krščanskih demokratov, v anketi POLITICO’s Poll of Polls . Odstop od paketa bi za njegovo koalicijo pomenil politično katastrofo.
To nakazuje, da bo Evropa verjetno ostala komaj kaj več kot retorični rekvizit za Scholza, ki je na položaju manj kot eno leto, ko si prizadeva oživiti svojo domačo politično srečo. Ko se je čez poletje ves gospodarski vpliv ruske vojne začel umirjati, se je Scholz začel sklicevati na znameniti vzklik nogometnega kluba Liverpool – “Nikoli ne boš hodil sam.”
Ko bi le lahko enako rekli za nemškega kanclerja, zaključuje Politico.