(V ŽIVO) “Varčevanje je potrebno, a prihodnost ni tako črna” – Robert Golob optimističen, “da bo ta zima manj huda, kot se napoveduje” – TOPNEWS.si

(V ŽIVO) “Varčevanje je potrebno, a prihodnost ni tako črna” – Robert Golob optimističen, “da bo ta zima manj huda, kot se napoveduje”

(V ŽIVO) “Varčevanje je potrebno, a prihodnost ni tako črna” – Robert Golob optimističen, “da bo ta zima manj huda, kot se napoveduje”

Obeti za leti 2023 in 2024 so po besedah premierja Roberta Goloba izredno negotovi. “A odgovor na to je fleksibilnost in pripravljenost na hitro in odločno ukrepanje, kar bomo tudi storili,” je poudaril na današnji predstavitvi proračunskih dokumentov v DZ. Zagotovil je, da pozimi noben prebivalec ne bo ostal brez energentov.

https://twitter.com/Gibanje_Svoboda/status/1579411784678592513

Primanjkljaj za leto 2023 je predviden v višini 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). “A precejšen del predstavljajo rezerve, ki smo jih oblikovali načrtno, saj smo načrtovali konservativno,” je pojasnil. Rezerva za pomoč zaradi draginje je postavljena v višini 1,2 milijarde evrov, večina za gospodarstvo. “Če jih bomo potrebovali, lahko ukrepamo na pravi način,” je zagotovil.

Po njegovem se moramo zavedati zgodovinskosti trenutka, v katerem smo. Razmere so negotove zaradi covidne in energetske krize, ruske agresije v Ukrajini in zaradi ohlajanje kitajskega gospodarstva. “Lahko govorimo o splošni krizi,” je dejal. V načrtih je vlada izhajala iz temeljnega scenarija Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, a ob tem upoštevala možnosti, da se stvari lahko poslabšajo.

Golob je povzel splošne makroekonomske številke in napovedi ter ocenil, da se z njimi na splošno ljudi nagovarja v negativnih tonih, česar pa sam noče. “Varčevanje je potrebno, a prihodnost ni tako črna, kot se prikazuje. Obstajajo rešitve, ki smo jih začrtali tudi na ravni EU in bodo čez 14 dni na mizi. Optimističen sem, da bo ta zima manj huda, kot se napoveduje, ker se je v Evropi našel konsenz, kako poseči na energetske trge in kako pomagati ljudem.”

Vse javne ustanove in gospodarske subjekte, ki ne dobijo ponudbe za nakup električne energije za letos, je pozval, naj se obrnejo na ministrstvo za infrastrukturo, kjer imajo skupno rešitev za takšne primere. Tistim, ki nimajo sklenjenih pogodbe za naslednje leto, pa priporoča, naj jih ne sklepajo do konca meseca, saj bodo na evropski ravni sprejete spremembe pravil energetskega trga, po katerih bodo cene energentov nižje in omejene.

Prebivalstvu je zagotovil, da se nikomur ni treba bati, da bo pozimi ostal brez energentov. “Vem, da marsikdo živi v stiski in se sprašuje, ali bomo imeli to zimo dovolj energentov. Ne le, da jih bo dovolj in da so cene za ključne energente regulirane že danes in da se ne morejo zviševati – cene so znane, danes so bile nižje kot avgusta, popolnoma so sprejemljive za prebivalstvo in takšne bodo ostale vso zimo,” je dejal.

V proračunskih dokumentih pa ni izpostavil le rezerv, temveč tudi naložbe. “V času krize je čas za investicije v razvoj. Imamo enkratno priložnost, da Slovenijo dvignemo na višjo raven globalne konkurenčnosti,” je povedal. Med njimi je za prednostne označil naložbe v zdravstvo, zeleni prehod, medgeneracijske izzive, digitalizacijo, konkurenčnost gospodarstva ter v raziskave in razvoj, omenil pa je tudi naložbe v reševanje stanovanjske problematike in v kulturo.

V nadaljevanju objavljamo  integral  nastopa Roberta Goloba na izredni seji DZ ob predstavitvi proračuna:

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa predsednica.
Spoštovani poslanke in poslanci!
Danes imamo pred sabo proračun za prihodnji dve leti oziroma rebalans. Načeloma bi morala delati prezentacija, ki je sicer ne vidim, tako da – evo – tisto kar – saj bom govoril ne skrbeti zaenkrat – tisto, kar je pri proračunu za leto 2023, najpomembneje je, da se vsi zavedamo po svoje zgodovinskosti trenutka, v katerem ta proračun pripravljamo. Zgodovinsko, ki ne izhaja iz situacije v Sloveniji, je pa Slovenija v to situacijo močno konstruktivno in dejavno vpletena. Lahko bi to poimenovali situacijo, ki je negotova zaradi vojne v Ukrajini, pa vendar se je ta negotovost začela že bistveno prej. Začela se je še v času leta 2020 s covid krizo, nadaljevala z energetsko krizo, sedaj pa je tudi, zaradi ruske agresije na Ukrajino dejansko ekshalirala do točke, ko lahko govorimo o vsesplošni gospodarski krizi v Evropi, ne samo v Evropski uniji, ampak v celotni Evropi. Ti časi bolj, kot da bi jih iskali izgovore v krizi za to, da ne bi delovali ali pa delovali uspešno prinašajo neverjetno negotovost. Za negotovost obstaja samo eno zdravilo: kako se z njo soočati. Tako da, smo fleksibilni, tako da smo pripravljeni na najhujše in hkrati se obnašamo, kot da bo vse lepo in prav in temu na ta način deluje tudi ta Vlada in na ta način je bil tudi pripravljen ta proračun. Ta negotovost je tako velika, da danes praktično ne obstaja resna finančna institucija pa je to ECB ali pa naš Umar, ki bi bila v stanju podati en scenarij za prihodnje obdobje, zato smo tudi sami izhajali iz tistega temeljnega scenarija Umarja, jesenske napovedi, a hkrati je Umar sam jasno zapisal, da se lahko stvari tudi poslabšajo. Žal si nihče ne upa napovedati izboljšanja, jaz pa bom na koncu, zato, ker samo na način, če smo aktivni in če zremo z optimizmom v prihodnost, potem bomo lahko cilje dosegli in to ne samo v Sloveniji, ampak tudi v celotni Evropski uniji in Evropi.
Jaz sam se ne bi spuščal v napovedi, rad bi povedal samo to, da je Umar v svoji jesenski napovedi za prihodnje leto planiral precejšnjo znižanje rasti BDP pa še vedno pozitivno rast na nivoju približno 1,2 % po tem enem scenariju, rast se potem poveča v letu 2024 na 2,6. Slovenija pri takih stopnjah rasti niti približno ne zaostaja rok za Evropsko unijo, kot boste kasneje videli, ampak je v zgornji polovici. Kakšno bo dejansko stanje in koliko se bo dejansko svetovno gospodarstvo hladilo je danes praktično nemogoče povedati, napovedati. Zakaj? Zato, ker se je zgodil v vmesnem obdobju en fenomen, ki ga nihče ni pričakoval in to je kitajsko ohlajanje, Kitajska se je že v drugem četrtletju mimo vseh pričakovanj spustila pot realno, se pravi, ne raste več, njeno gospodarstvo se je začelo krčiti. Ta fenomen nakazuje na to, da je lahko svetovno ohlajanje nekoliko drugačno, kot smo ga tudi zdaj videli in pričakovali v Sloveniji, ni pa nujno, da je slab pokazatelj za Slovenijo in Evropsko unijo. Obstajata dve razlagi, ena je najbolj enostavna, je covid, druga razlaga je pa krčenje nabavnih verig in če bo dejansko do krčenja nabavnih verig se realiziralo na ta način, potem je lahko Evropska unija in v tem primeru Slovenija deležna manjše stagnacije, kot jo danes vidimo.
Tu je en zanimiv graf, ki govori o tem, saj ga verjetno poznate: kdaj so bila ugodna obdobja, kdaj so bila malo manj ugodna obdobja z vidika rasti,

in ja, v letu 2021 smo imeli visoko rast, nekateri jo imenujejo, sploh v evropskem prostoru jo imenujejo postcovidni sindrom po domače. Bili smo v stiski v letu 2020 in smo varčevali. V 2021, ko smo se navadili, da stiska mogoče ni tako huda, smo začeli trošiti. Ta potrošnja ni bila samo slovenski fenomen, je bila vse svetovni. Ne bom se spuščal v izraze, ki krožijo naokoli, ampak dejansko se to pozna tudi pri nas. Iz tega grafa je lepo videti, da je sicer v letu 2022 rast v prvi polovici, v prvem četrtletju nadaljevala, v drugem četrtletju je že izrazito padla, padla je zato, ker je padla zasebna potrošnja. In to je ključni razlog in kasneje bomo videli grafe, ki kaže, da se je zasebna potrošnja še dodatno zmanjšuje v nadaljevanju leta in to je tukaj v spodnjem delu, ta spodnji, spodnji, spodnji kaže natančno to, kaj je tisto, kar je padlo in najbolj je padla gospodarska klima zaradi zaupanja potrošnikov. Na vrhu pa imate sektorje, kot so gradbeništvo, so predelovalne industrije, ki so še vedno v pozitivnem trendu, se pa ohlajajo, ohlajajo se zaradi padca zaupanja in to pa ta padec zaupanja izhaja iz tega, ker enostavno vsi ljudi nagovarjamo izključno v negativnih tonih, jaz pa danes nočem nagovarjati ljudi o negativnih tonih, saj jih ne nagovarja k temu, naj trošijo ve. Da seveda je varčevanje potrebno, vendar prihodnost ni ta črna, še posebej ne energetska, pa bom o tem kaj več govoril kasneje, kot se prikazuje, obstajajo rešitve. Prejšnji teden v Pragi so bile tudi sprejete smernice na nivoju Evropske unije, ko bomo se lotili reševati energetsko krizo, vse evropsko in čez 14 dni bo ta rešitev na mizi in ravno zaradi tega me to navdaja z optimizmom, tako kot sem bil v Pragi optimističen, sem danes tudi tukaj, da bo ta zima manj huda, kot smo se bali.
In veste zakaj? Zato, ker se je našel konsenz na nivoju Evrope, da kako je treba pomagati, na kakšen način je treba poseči na energetske trge in na kakšen način se bo iskalo rešitve za pomoč industriji in prebivalstvu. Te napovedi so še iz septembra in te napovedi zelo jasno kažejo in tista spodnja črta, žal je nemško gospodarstvo, kažejo neverjeten pesimizem v Nemčiji, ampak to je bilo pred napovedjo radikalnega posega nemške vlade na trg s paketom 200 milijard evrov pomoči. Ta napoved se bo obrnila, obrnila se bo iz dveh razlogov, prvič zaradi tega, ker je tak ukrep sicer bil deležen v južni Evropi precej negodovanja, ker si ga nekatere članice ne morejo privoščiti na istem nivoju kot Nemčija, ampak na eni strani bo Nemčija dala neverjetne količine denarja v svoje gospodarstvo, na drugi strani pa, kot
rečeno, energetska kriza se bo začela reševati na pravem koncu. In ker je Slovenija zelo odvisna od nemškega gospodarstva in sploh evropskega gospodarstva, ker so to naši glavni izvozni trgi, zato sem tudi optimist, da bo tudi v Sloveniji, bodo ti efekti se poznali na način, ki bo na nek način boljši od napovedi. Ne bom pa bežal od tega, da so razmere negotove in nepredvidljive in zato je fleksibilnost in naša pripravljenost, da hitro in odločno ukrepamo, ključna in bomo hitro, odločno ukrepali, zato ker nimamo druge izbire. Kar se osnovnih številk tiče, za proračun leto 2023 bom najprej povedal, da pravila, fiskalna pravila so tudi v letu 2023 na nivoju Evropske unije, ne bom rekel odpravljena, ampak zamrznjena, se pravi, ne veljajo Teh fiskalnih pravil se praktično nihče več, bom izpustil namenoma največjo članico, nihče več ne drži in ostali pa iščejo obvode okoli njih. Zato smo načrtno v letu 2023 planirali primanjkljaj, ki je večji od 3 %, planiramo ga na nivoju 5,3 % BDP, za leto 2024 pa ne več. Za leto 2024 smo planirali proračun v katerem smo znotraj fiskalnega okvirja in je proračun, se pravi primanjkljaj planiran na nivoju 2,6 %. Prihodki podobni v obeh letih na nivojih na rekordnih nivojih 13,4 milijard v letu 2023 13,8, v letu 2024, enako tudi odhodki,

rekordni v letošnjem letu, v prihodnjem letu 16,7 milijard, leto kasneje 1,5. Še fiskalni okvir, ki vključuje tudi porabo vseh javnih blagajn, kot vidite, v bistvu narašča, kot vidite, državni proračun sicer pada iz leta 2023/ 2024, naraščajo pa odhodki v vseh ostalih, razen pri občinah, ki je planiran enak, medtem ko v pokojninski blagajni narašča in narašča tudi v zdravstveni. Kar nas v resnici navaja k temu, da se bomo morali v prihodnjem letu, tako kot smo že napovedali in kot tudi planiramo, aktivno lotiti obeh reform, tako zdravstvene kot tudi pokojninske, zaradi tega, ker moramo zagotoviti, ker samo na ta način lahko zagotovimo vzdržnosti dveh blagajn. In tudi za naprej ciljni saldo, kot rečeno, v procentih bruto družbenega proizvoda, 5 % primanjkljaja v 2023 in 2,2 v letu 2024. V čem je razlika med enim in drugim letom in kaj je tista glavna posebnost, ki bi jo rad danes izpostavil? Ogromne rezerve. V teh odhodkih, ki so planirani, je predvidenih za milijardo in pol rezerv, od tega 1,21 milijarde samo za namen soočenja z energetsko in draginjsko krizo, večina tega je namenjena gospodarstvu, več kot milijarda. Ali bomo to dejansko potrebovali, bo pokazal čas in uspešnost evropskih reform. Bolj ko bodo evropske reforme uspešne, manj bomo potrebovali iz proračuna. Ampak načrtno smo se postavili na konzervativno stran in planiramo raje rezervo, pa četudi to pomeni, da bomo zaradi tega prebili fiskalni okvir, ker fiskalni okvir je pribit natančno za toliko, kolikor znaša ta rezerva, in čisto nič več. Če rezerve ne bi oblikovali, bi lahko rekli, da smo na 3 % primanjkljaja, ampak bi bilo to neracionalno, negospodarno in v resnici neprimerno, ker bomo potrebovali rezerve za to, da tudi če se nam zgodi najslabše, lahko ukrepamo na pravi način. Poleg te glavne rezerve je še tekoča rezerva v višini 260 milijonov evrov covid rezerv, pa sredstva za pokrivanje škod iz naravnih nesreč, 90 milijonov.
Katera so ključna delovanja? Po svoje pričakovana. Eni boste rekli, nič novega, ampak jih bomo pa ponavljali vsa štiri leta enako. Na prvem mestu zdravstvo, zeleni prehod, medgeneracijski izzivi, digitalizacija, gospodarstvo in pa raziskave in razvoj, to so področja, na katerih bo največ investicij in to so področja, na katera bomo usmerjali čim več prostih sredstev, ki jih bomo imeli v proračunu. Kljub temu, da smo v negotovih časih in kljub temu, da oblikujemo velikanske rezerve, ne zmanjšujemo investicij in ravno leto 2023 je investicij predvidenih največ, bistveno več tudi kot je do 2024. Žrtvuje se skoraj za 2,5 milijard investicij na področja, ki so prednostna. Te investicije ne vključujejo ne načrta za okrevanje kot ne tudi skupne evropske kohezijske politike, ki so še dodatna, in ravno ta dva programa v bistvu še dodatno stimulirata in motivirata investicije na področju nizkega zelenega prehoda, razvoja, raziskav, inovacij in pa tudi socialne vključenosti in lokalnega razvoja. Ta graf na desni / pokaže zboru/, bi vas rad opozoril, na levi kaže rast investicij, ki se sicer nekoliko umirja, ampak na desni je pa graf, ki zelo jasno pokaže, kaj se dogaja z našim prebivalstvom. Če smo v letu 2020, in to je ta sivi stolpec poln, občutno in zelo varčevali, smo to v 2021 opustili, spodbudili smo zasebno potrošnjo. Zasebna potrošnja je tista rdeča črtkana na vrhu, spodaj pa kaže upad varčevanja sivi graf. Kaj se dogaja zdaj, v letu 2022? Spet smo zmanjšali potrošnjo in začeli varčevati. V resnici se ljudje obnašamo podobno kot smo se obnašali ob nastopu covid krize, zato ker se pripravljamo na najhuje. S tem samim po sebi ni nič narobe, zaradi tega ker tudi proračun upošteva natančno ta fenomen in ne računa, da bi davčne prihodke ali pa katerekoli druge proračunske prihodke ustvarjali iz povečevanja zasebne potrošnje, ker to na dolgi rok ni vzdržno.

Samo še par ključnih investicij. Investicije v zdravstvo, raziskave, razvoj, zeleni prehod, reševanje stanovanjske problematike in tudi kulturne investicije, bom namenoma izpostavil prenovo Drame. Ampak ključne od tega so zdravstvo, zeleni prehod in raziskave, kjer se bodo sredstva najbolj povečala v primerjavi s preteklostjo, zato ker verjamemo, da ravno v času krize je čas za investicije v razvoj. Spopadli se bomo s krizo na pravi način, zato imamo rezerve, ne bomo pa zaradi krize zaustavili razvoja, ker imamo zdaj enkratno priložnost, da Slovenijo ravno zaradi krize dvignemo na višjo raven mednarodne in globalne konkurenčnosti. In to je tisto osnovno vodilo.
Kar se pa tiče optimizma, bom pa tako rekel, vem, da danes marsikdo živi v stiski, in vem, da marsikdo se danes sprašuje, ali bomo imeli to zimo dovolj energentov. In namenoma uporabim tudi to priložnost, da to ponovno ponovim: ne samo, da bo energentov dovolj, ne samo da so cene že danes regulirane in da se ne morejo zviševati za ključne energente, znane so, nižje so danes, kot so bile avgusta, popolnoma so sprejemljive za vse prebivalstvo in take bodo ostale celo zimo. Nikomur od prebivalcev se ni treba bati, da bo ostal brez energentov ali pa da mu jih bo zmanjkalo.
Kar se industrije tiče, tudi javnega sektorja. Marsikdo od njih se je v zadnjem četrtletju soočil z odpovedjo pogodb, zato ker so se nekateri dobavitelji umaknili s trga; v stiski je, ker ne ve, kje bo dobil električno energijo ali pa plin. In jaz jih tu danes ponovno pozivam, da se vsi tisti, ki so ostali brez pogodb, javijo na Ministrstvo za infrastrukturo, ker imamo zanje poseben program, ampak jih pozivam še javno zaradi tega, ker marsikdo od njih tega ne ve, to velja tako za javne zavode kot za podjetja, tista, ki se še niso oglasila. Kar se tiče prihodnjega leta, pa ponovno dajem javni poziv vsem: ne sklepajte nobenih pogodb do konca leta, se opravičujem, bom ponovil, ne sklepajte nobenih pogodb do konca meseca oktobra. Konec meseca oktobra bo znan nov regulatorni okvir na evropskem nivoju za vse energente, predvsem za zemeljski plin in električno energijo. Do takrat so cene, po mojem mnenju, previsoke in bodo izrazito padle, ko bo ta okvir sprejet, zato ker ta okvir predvideva tudi kapico na plin in najverjetneje tudi na elektriko, posredno, kar pomeni, da se pričakuje znižanje cen napram sedanjim. Zato še enkrat: ne sklepajte nobenih pogodb za prihodnja leta do konca tega meseca, ker bodo pogoji kasneje bolj ugodni in takrat boste tudi vsi v gospodarstvu lahko videli, pod kakšnimi pogoji lahko načrtujete svoje delovanje in v kakšnem obsegu. In so mogoče sedanji občutki in tudi klima prečrni in da je prihodnost, tudi gospodarska, v resnici boljša.
Hvala lepa.

COMMENTS

Wordpress (0)