(VIDEO) Odziv koalicije na referendume – “V SDS se niso sprijaznili s porazom na volitvah 24. aprila …, ko so prebivalci Slovenije vladi Janeza Janše jasno rekli ne”

V koaliciji poudarjajo, da bo glasovanje o treh zakonodajnih referendumih enako pomembno kot glasovanje na aprilskih volitvah v DZ, saj da gre za “odločitev, v kakšni državi želimo živeti”. V kampanji bodo aktivni, h glasovanju bodo pozvali čim več volivcev. Z informacijami glede možnega datuma izvedbe referendumov pa so v koaliciji še vedno skopi.

V SDS so namreč zbrali dovolj podpisov za zahteve za tri referendume, in sicer o predlogih sprememb zakona o vladi, novele zakona o Radioteleviziji Slovenija in sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi. Zbrane overjene podpise bodo vložili čim prej v naslednjih dneh, najverjetneje v ponedeljek, so danes sporočili.

Koalicijske Gibanje Svoboda, SD in Levica ob tem napovedujejo, da bodo v referendumski kampanji svoje zakone aktivno branili. “Prepričan sem, da nas bodo državljani podprli in da si želimo naprej razvijati demokratično, odprto in svobodno Slovenijo,” je ob tem danes dejal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic.

Vodja poslancev SD Jani Prednik je hkrati še poudaril, da opozicijska SDS vse od konstituiranja aktualnega sklica parlamenta “blokira delo tako vlade kot koalicije”. “Naj spomnim, da parlamentarne volitve niso tako daleč nazaj, na teh pa so prebivalci Slovenije vladi Janeza Janše jasno rekli ne,” je še dodal.

Da se v SDS “niso sprijaznili s porazom na volitvah 24. aprila”, meni tudi vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Prepričan je, da so posledice tega vidne že zadnje tri mesece, še večji problem pa je po njegovih besedah to, da gredo takšna dejanja v škodo ljudi.

Koalicijski partnerji bodo tako volivce pozvali, da na dan glasovanj v čim višjem številu podprejo omenjene tri zakone. Kdaj bi sicer lahko izvedli glasovanje, v koaliciji za zdaj ne razkrivajo. Sajovic je danes poudaril, da je vse odvisno od tega, kdaj bodo zbrani podpisi vloženi v DZ, nato se bodo odločali naprej. Še vedno pa ocenjujejo, da je en “referendumski dan” dobra odločitev.

Pobudniki referenduma imajo sicer po izteku roka za zbiranje podpisov sedem dni za vložitev referendumske zahteve v DZ. Če je ta popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.

V zadnjih dneh se je sicer ugibalo predvsem o tem, ali so v koaliciji naklonjeni temu, da se glasovanje izvede 13. novembra, ko bi potekal tudi morebitni drugi krog predsedniških volitev. “Obstajajo različne možnosti, ampak počakajmo, da bodo vloženi podpisi,” je danes o tem dejal Sajovic. Če bodo ti vloženi pravočasno, da bi se tak scenarij izšel, pa se bodo po njegovih besedah “trudili obnašati racionalno”.

Za ločen “referendumski dan” pa se je danes zavzel tudi vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo sicer ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Ali bi lahko ob podpori NSi torej ubrali to pot, pa je Sajovic danes dejal le, da “konkretnega vprašanja ne bom komentiral, ampak mi smo vedno za spoštovanje, dialog in sodelovanje”.

O tem, kakšne poteze bo potegnila koalicija, če jim volivci na referendumskem glasovanju izrečejo nezaupnico, pa vodje poslanskih skupin koalicije poudarjajo, da je treba najprej počakati na datum glasovanja. Sajovic je ob tem dejal še, da “nima v spominu, da bi po referendumu o vodah in tistemu, 24. aprila kdo odstopil”.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je v izjavi za medije dejala, da imajo vlagatelji zahtev za referendum sedem dni časa, da zahteve vložijo. Državni zbor pa mora nato v nadaljnjih sedmih dneh od vložitve odločiti o datumu referenduma. “V teh sedmih dneh državni zbor obravnava zadeve na pristojnih delovnih telesih in izvede tudi plenarno sejo,” je pojasnila. O točnih datumih pa ni želela špekulirati.

V interpretacijo  dogajanja so se vključili  tudi v  vladnem uradu za komuniciranje (Ukom), kjer so se, na sporočilo SDS, da so zbrali dovolj podpisov za referendumske pobude o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija (RTVS), odzvali z besedami, da politična preigravanja in oviranja, ki se jih od volilnega poraza naprej poslužuje opozicija, niso del njihove politike in vrednot.

Na Ukomu so zapisali, da so državljankam in državljanom ob nastopu vlade obljubili drugačen način vladanja, ki temelji na spoštovanju pravne države in na konstruktivnem sodelovanju z vsemi, ki lahko pripomorejo k stabilnosti razmer in dobrobiti za ljudi.

Na referendumih o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, noveli zakona o RTVS in spremembah zakona o vladi bomo torej odločali o podpori ukrepom, s katerimi koalicija želi, da dolgotrajno oskrbo dobijo vsi, ki jo potrebujejo, da javni radioteleviziji vrnemo njeno neodvisnost in da bo s spremembami zakona o vladi koalicija lahko učinkovito izpolnila svoje zaveze, so še zapisali.

SDS je zbrala dovolj podpisov za zahteve za tri referendume, je prvak SDS Janez Janša sporočil na Twitterju. Za vsakega od referendumov so zbrali več kot 50.000 podpisov. “Daleč največja podpora neposredni demokraciji doslej,” je navedel.

Zbrane overjene podpise pod zahteve za razpis treh referendumov bo SDS vložila čim prej v naslednjih dneh, najverjetneje v ponedeljek, je na novinarski konferenci napovedal poslanec Branko Grims. Od datuma vložitve so odvisne možnosti glede določitve datuma glasovanja, to bi bilo po mnenju SDS najbolj racionalno na enega od že znanih volilnih dni.

V koaliciji sicer poudarjajo, da bo glasovanje o treh zakonodajnih referendumih enako pomembno kot glasovanje na aprilskih volitvah v DZ, saj da gre za “odločitev, v kakšni državi želimo živeti”. V kampanji bodo aktivni, h glasovanju bodo pozvali čim več volivcev. Z informacijami glede možnega datuma izvedbe referendumov pa so v koaliciji še vedno skopi.