(V ŽIVO)  Posvet o Jožetu Pučniku na katerem sta bila “ponovno skupaj” Janez Janša in Spomenka Hribar

Jože Pučnik bi kot osrednja osebnost slovenske politične pomladi in eden od nestorjev slovenske države moral biti bolje umeščen v slovensko kolektivno zavest, so pozvali na današnjem posvetu Jožeta Pučnika v Ljubljani. Kot je dejal predsednik Borut Pahor, se s Pučnikom po pomembnosti in vplivu ne more kosati nihče.

Pahor je Pučnika označil za osrednjo osebnost slovenske politične pomladi, procesa slovenske demokratizacije. “Pučnik nikoli ni imel neke slavne politične funkcije v času pred, med in po osamosvajanju, vendar verjetno tu za nas ni nobenega dvoma, da je z svojim vizionarstvom, premočrtnostjo in odločnostjo bil osrednja figura obeh procesov politične pomladi in osamosvojitve naše države,” je dejal predsednik na posvetu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani, na katerem so sodelovali tudi Pučnikov sin Gorazd Pučnik, nekdanja premierja Janez Janša in Lojze Peterle, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in Spomenka Hribar.

Pahor se je poskušal spoprijeti tudi z vprašanjem Pučnikove umeščenosti v slovensko kolektivno zavest. “Lahko bi rekli, da Slovenci neradi glorificiramo posamezne politične osebnosti, zlasti ne, če ni velike ali dolge zgodovinske distance do dogodkov, ki jim je ta osebnost dajala ton. Mogoče bi kdo rekel, da za del javnosti čaščenje Pučnika ni bilo sprejemljivo zaradi njegovega disidenstva, drugi bi lahko rekli, da je imel politični značaj, ki ni vsem ustrezal,” je povedal.

Sam sicer meni, da so se zgodovinske zamere dela slovenske javnosti do njega pričele v njegovih prizadevanjih za odkrivanje resnice v zvezi s povojnimi poboji. “Ko je Pučnik leta 1993 prevzel vodenje preiskovalne komisije, je menil, da je to za nadaljevanje tega procesa demokratizacije, osamosvajanja in vzpostavitve demokratične države, celo osrednjega pomena,” je poudaril Pahor. Hkrati je opozoril, da je Pučnik pri delu komisije naletel na veliko težav, v javnosti pa se ga je začelo stigmatizirati.

Podobno je menil tudi nekdanji premier Janša, ki je dodal, da si je Pučnik ves čas prizadeval, da bi v družbi nastal konsenz, da je zločin zločin, ne glede na to, kdo ga stori. Hkrati je Janša dejal, da takšnega konsenza v Sloveniji še ni.

Vsi sogovorci so se strinjali, da je bil Pučnik vedno dosleden pri svoji misli in da ga nobeno okolje ni motilo pri izražanju svojega prepričanja. Soglasno so ga označili za borca za slovensko državo, pri čemer ni iskal osebnih koristi in ni bil ne oblastiželjen, ne častihlepen.

V luči tega pa se je Spomenka Hribar ostro spravila nad Janšo, ki da je oblastiželjen in nasprotnega karakterja od Pučnika. Kot je dejala, je Janševa tretja vlade Slovenijo skoraj spravila na kolena. Med drugim je kritizirala tudi odnos njegove vlade do STA, RTV in protestnikov ter zaključila, da je dosegel svoj cilj in da je Slovenija postala država, ki se sedaj nagiba v desno. Obsodila je tudi odnos slovenske levice do Janše, češ da mu je vse to “odobrila”.

Posvet Jože Pučnik – v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu, ki ga je pripravil Muzej slovenske osamosvojitve, in na katerem  je imel nagovor predsednik republike Borut Pahor; ob 10.30 pa je sledila okrogla miza, na kateri so sodelovali prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, predsednik SDS in takratni minister za obrambo Janez Janša, takratni zunanji minister Dimitrij Rupel, sin Jožeta Pučnika, Gorazd Pučnik, filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar .