Se Vladimir Putin spogleduje s Armagedonom? Svetovni mediji in politiki v strahu, da bi Putin uresničil grožnjo z jedrskim orožjem – TOPNEWS.si

Se Vladimir Putin spogleduje s Armagedonom? Svetovni mediji in politiki v strahu, da bi Putin uresničil grožnjo z jedrskim orožjem

22. septembra 2022
Se Vladimir Putin spogleduje s Armagedonom? Svetovni mediji in politiki v strahu, da bi Putin uresničil grožnjo z jedrskim orožjem

Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj odredil delno vojaško mobilizacijo 300.000 rezervistov za bojevanje v Ukrajini. Ob tem je ruski voditelj poudaril, da je Moskva za svojo zaščito pripravljena uporabiti vsa sredstva, vključno z jedrskimi. Putinov govor, s katerim je odprl novo poglavje vojne v Ukrajini, močno odmeva v Rusiji in po svetu.

Nekako ga moramo prepričati, da ni v njegovem interesu, da se loti jedrskega orožja je zapisal Bloomberg, ki je včerajšnji nastop Putina ocenil kot spogledovanje z Armagedonom.

Glede na Knjigo razodetja v Novi zavezi krščanske Biblije je Armagedon (Harmagedon) predvideno mesto zbiranja vojsk za bitko v končnih časih, kar se različno razlaga kot dobesedno ali simbolično. Izraz se uporablja tudi v splošnem smislu za sklicevanje na kateri koli scenarij konca sveta

Nekako ga moramo prepričati, da ni v njegovem interesu, da se loti jedrskega orožja je zapisal Blommberg.

Putinovi komentarji  so sprožili pogovore ministrov EU o novih sankcijah, orožju, poroča Reuters. Nikjer pa ni zaslediti nobenih pozivov k zaustavitvi vojne in mirovnim pogajanjem. John F. Kennedy je v trenutku kubanske raketne krize rekel, ‘ko se soočite z jedrsko oboroženim nasprotnikom, ga ne stisnite v kot’. “Vedno najdeš izhod.” Vendar se zdi,  Zahod išče izhod v novih sankcijah in dodatnem orožju.

Ruski predsednik je sodržavljanom pojasnil, da je mobilizacija nujna “za zaščito ljudi na osvobojenih ozemljih” v Ukrajini. Zahod želi namreč po njegovih besedah uničiti Rusijo, zato gre za njeno obrambo in obrambo Donbasa.

Obrambni minister Sergej Šojgu je nato sporočil, da bodo mobilizirali 300.000 ljudi. Potrdil je, da bodo vpoklicali tiste z vojaškimi izkušnjami, pred odhodom na bojišče pa jih bodo izurili. Povedal je, da je to le delček vseh rezervistov v Rusiji, ki naj bi jih bilo skupno namreč okoli 25 milijonov.

Hkrati je Šojgu dodal, da so ruske sile v vojni v Ukrajini doslej izgubile 5937 svojih pripadnikov. Ti se po njegovih besedah ne borijo toliko z Ukrajino kot s “celotnim Zahodom”.

Putin je medtem zatrdil, da je Moskva za svojo zaščito pripravljena uporabiti vsa sredstva, vključno z jedrskimi. “Zagotovo bomo uporabili vsa sredstva, ki so nam na voljo, da zavarujemo Rusijo in ruski narod. To ni blef,” je dejal.

Ruski predsednik se je oglasil le dan po tem, ko so proruske oblasti v štirih regijah v Ukrajini, ki so jih v celoti ali delno zasedle ruske sile, napovedale skorajšnje referendume o priključitvi k Rusiji. Referendumi v Lugansku, Donecku, Hersonu in Zaporožju naj bi potekali od 23. do 27. septembra.

Po Putinovem oznanilu so na spletnih straneh za prodajo letalskih kart v Rusiji zabeležili veliko povpraševanje po letalskih vozovnicah, saj očitno želi veliko potencialnih rekrutov čim prej zapustiti državo.

Po podatkih spletne strani Aviasales, ki je priljubljena točka za nakup letalskih vozovnic v Rusiji, so za danes razprodane že vse vozovnice za neposredne lete na najbližje destinacije, denimo v Armenijo, Gruzijo, Azerbajdžan in Kazahstan.

Vsaj do sobote naj bi bili polno zasedeni tudi vsi leti v Istanbul, ki je po zahodnih sankcijah in zaprtju evropskega zračnega prostora postal ena glavnih letalskih poti iz Rusije. Podobno velja za Beograd – naslednji let naj bi bil na voljo šele naslednji ponedeljek. Iz nekaterih ruskih mest prihajajo poročila o protivladnih protestih, kjer naj bi oblasti pridržale več sto oseb.

Ukrajinske oblasti so se na odločitve ruskega predsednika odzvale s posmehom. “Še vedno teče vse po načrtih ali pač ne? Vojna za tri dni traja že 210 dni. Življenje ima čudovit smisel za humor,” je tvitnil svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak.

Zelenski je medtem izrazil dvom v to, da bi Rusija dejansko uporabila jedrsko orožje. “Ne verjamem, da bodo uporabili jedrsko orožje. Niti ne verjamem, da bi svet to dopustil. Jutri lahko Putin reče, da poleg Ukrajine želijo tudi del Poljske, sicer bo uporabil jedrsko orožje,” je še dejal ukrajinski predsednik in dodal, da svet na takšne grožnje in izsiljevanje ne sme pristajati.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je Putina obtožil nevarne in nepremišljene retorike ter poudaril, da bo zveza Nato poskrbela, da v Moskvi ne bo nesporazumov glede pripravljenosti zavezništva na obrambo. Ameriški predsednik ZDA Joe Biden pa je v govoru na Generalni skupščini ZN v New Yorku dejal, da se jedrska vojna ne bi smela nikoli začeti in da v njej ni mogoče zmagati.

Nemški kancler Olaf Scholz je vpoklic rezervistov označil kot dejanje obupa v zločinski vojni, v kateri Rusija po njegovih besedah ne more zmagati. Francoski predsednik Emmanuel Macron je svet pozval, naj maksimalno pritisne na Putina, katerega odločitve bodo služile zgolj “nadaljnji izolaciji Rusije”. Britanska premierka Liz Truss je članice ZN pozvala, naj branijo svobodo in demokracijo, v skupni izjavi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen pa sta izrazili prepričanje, da je Putinova današnja odločitev dokaz neuspešnosti ruske invazije.

Podobno kot v članicah EU menijo na Evropski komisiji. “Napovedi ruskega predsednika glede referendumov in delne mobilizacije so zgolj še en dokaz, da mu ni do miru, ampak samo do eskalacije vojaške agresije. Je še en znak obupa glede poteka te njegove agresije,” je dejal Peter Stano, tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella.

Ob tem je opozoril, da je do napovedi prišlo v času, ko v New Yorku poteka splošna razprava Generalne skupščine ZN. Tam poteka tudi usklajevanje držav članic EU glede evropskega odziva na nadaljevanje ruske agresije, vključno z napovedanimi referendumi, je še dodal.

 

Potem ko je Putin odredil delno vojaško mobilizacijo in zatrdil, da je Moskva pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, tudi jedrska, je Biden vse države pozval, naj se ponovno zavežejo h krepitvi režima neširjenja jedrskega orožja s pomočjo diplomacije.

“Ne glede na to, kaj se še dogaja v svetu, so ZDA pripravljene izvajati ključne ukrepe za nadzor nad orožjem,” je dejal in opozoril, da v jedrski vojni ni zmagovalcev. Zdi se mu tudi zaskrbljujoče, da se je Rusija odpovedala idealom neširjenja jedrskega orožja.

Ameriški predsednik Joe Biden je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov Rusijo obtožil, da želi z vojno ukiniti pravico Ukrajine do obstoja kot države in naroda. Obsodil je grožnje ruskega predsednika glede uporabe jedrskega orožja, se zavzel za razširitev Varnostnega sveta ZN in poudaril, da si ZDA ne želijo konflikta s Kitajsko.

“V zadnjem letu je naš svet doživel velike pretrese in brutalno nepotrebno vojno, ki jo je izbral en sam človek,” je uvodoma dejal Biden in hkrati Rusijo obtožil, da je z napadom na svojo sosedo brezsramno kršila temeljna načela Ustanovne listine ZN. Pojasnil je, da si ZDA želijo, da bi se vojna končala pod pravičnimi pogoji in da je Rusija edina država, ki to zdaj preprečuje, poroča BBC.

“Tik pred napadom je ruski predsednik Vladimir Putin trdil, da je Ukrajino ustvarila Rusija in da nikoli ni imela prave državnosti. In zdaj smo priča napadom na šole, železniške postaje, bolnišnice in grozljivim dokazom ruskih vojnih zločinov,” je opozoril in med drugim omenil tudi nedavno odkrito množično grobišče v ukrajinskem mestu Izjum, kjer so po njegovih besedah na truplih bili jasni znaki mučenja. “Kdorkoli ste, kjerkoli živite, v karkoli verjamete, ob tem bi vam morala zavreti kri,” je še dodal.

“ZDA bodo še naprej odločno spodbujale svojo vizijo globalne svobode in blaginje, vendar si ne želijo konflikta s Kitajsko ali nove hladne vojne,” je opozoril in dodal, da se bodo pri obvladovanju spreminjajočih se geopolitičnih trendov ZDA obnašale kot razumna voditeljica. Naznanil je tudi, da Washington ne bo pozival držav, da izbirajo med ZDA in drugimi partnerji.

Hkrati je podprl tudi razširitev Varnostnega sveta ZN, da bi bili bolje zastopani tudi Afrika in Latinska Amerika. “ZDA podpirajo povečanje števila stalnih in nestalnih članic v svetu. To vključuje stalne sedeže za države, ki jih že dolgo podpiramo – stalne sedeže za države v Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih,” je še dodal.

Do napovedi iz Moskve so bili zadržani tudi v Pekingu, kjer so tamkajšnje oblasti pozvale k čim prejšnji prekinitvi ognja v Ukrajini in izrazile pripravljenost sodelovati z mednarodno skupnostjo pri umirjanju razmer. Kitajska sicer ostaja nevtralna glede ruske invazije v Ukrajini, se pa Peking strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k izbruhu vojne.

 

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.