(VIDEO) “Ne nas siliti, da vriskamo od sreče, da skačemo v nebo, ker je nekdo priznal Kosovo” – Srbski predsednik Vučić je dejal, imajo trenutno vsi “polna usta” teritorialne integritete Ukrajine, medtem ko je bila srbska teritorialna integriteta “povožena”.

Voditelji držav, ki sodelujejo v pobudi Brdo-Brioni, so danes na srečanju na Brdu pri Kranju poudarili pomen širitve za stabilnost Zahodnega Balkana. EU so pozvali, naj BiH do konca leta dodeli status kandidatke ter uvede brezvizni režim za celoten Balkan ter naj regiji stoji ob strani v ekonomski in energetski krizi.

Čeprav se je srečanje na Brdu končalo brez sklepne deklaracije, ga je predsednik Borut Pahor označil za uspešnega. “Vesel, celo srečen sem, da smo vrh zaključili uspešno,” je na novinarski konferenci po srečanju, ki se je začela s precejšnjo zamudo, dejal Pahor. Pojasnil je, da ima za to dva razloga. “Pogovor je bil konstruktiven, olikan, osredotočili pa smo se na tisto, kar nas združuje, ne na tisto, kar nas razdvaja, čeprav je bilo tudi tega precej,” je dejal predsednik Pahor, ki je udeležence srečanja razen srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je v Slovenijo prispel danes, v nedeljo gostil na večerji.

Udeleženci so sprejeli šest sklepov, sprejetju sklepne izjave pa so se po Pahorjevih besedah odrekli že med pripravami na srečanje, ko se je pokazalo, da konsenza ni mogoče doseči. Razlog naj bi bilo nestrinjanje glede želje hrvaške strani, da se v izjavi omeni konstitutivnost vseh treh narodov v BiH. V ozadju je volilna zakonodaja, spremembo katere terjajo Hrvati v BiH, bošnjaška stran pa je ne podpira.

Član predsedstva BiH Šefik Džaferović je v ločeni izjavi po srečanju dejal, da je volilna zakonodaja notranja zadeva BiH, proces Brdo-Brioni pa ni forum, ki bi se ukvarjal notranjimi zadevami držav. Udeleženci vrha so v sklepih pozvali EU, naj do konca leta BiH dodeli status kandidatke za članstvo. Džaferović je to pozdravil in zatrdil, da je država enotna v želji po vstopu v EU.

Medtem je bil hrvaški predsednik Zoran Milanović na novinarski konferenci znova zelo kritičen do unije, ki je na junijskem vrhu status kandidatke dodelila Ukrajini, ne pa tudi BiH. Po njegovih besedah organizacija, ki tako vodi svojo zunanjo politiko, ni na pravi poti. Pahor je medtem opozoril, da je dodelitev statusa kandidatke BiH, četudi le simbolična, geopolitično vprašanje par excellence. Na vrhu je bil sprejet tudi poziv, naj EU do konca leta za vse države v regiji uvede brezvizni režim.

Glede vzdušja na Brdu pri Kranju je Vučić dejal, da je bilo to, kljub številnim razlikam v stališčih in zahtevnejši situaciji, boljše kot lani. V pogovoru z novinarji na Brdu pri Kranju je Vučić med drugim dejal še, da prebivalci Srbije večinsko nasprotujejo vstopu v Evropsko unijo, pri čemer je ravno Kosovo navedel kot eden od ključnih razlogov za takšno javno razpoloženje.

Kot je dejal, imajo trenutno vsi “polna usta” teritorialne integritete Ukrajine, medtem ko je bila srbska teritorialna integriteta “povožena”. Kot je pojasnil, “ljudje v Srbiji te hinavščine ne morejo sprejeti”, a dodal, da upa, da bodo v bodoče ljudje znali prepoznati interes države in ga ločiti od čustev.

Na poizvedovanja novinarjev glede njegove nedavne izjave, ko je po srečanju s Pahorjem v Beogradu na vprašanje o morebitni vpeljavi sankcij proti Rusiji odgovoril, da tega ne more storiti, ko pa Rusija – za razliko od Slovenije – ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, je Vučić dejal, da je šlo za retorični odgovor.

“Ne nas siliti, da vriskamo od sreče, da skačemo v nebo, ker je nekdo priznal Kosovo,” je pripomnil Vučić in dodal, da je vse ostalo odlično, kar se tiče odnosov s Slovenijo, ki jih je za označil za prijateljske. Pri tem je še poudaril, da trgovinska izmenjava med državama narašča.

Edina država v regiji, katere državljani za vstop v EU še potrebujejo vizum, je Kosovo. Kosovska predsednica Vjosa Osmani je izrazila pričakovanje, da se bo to res zgodilo in bo popravljena krivica, ki se godi kosovskemu narodu. Napovedala je, da bo Kosovo vložilo tudi prošnjo za dodelitev statusa kandidatke za EU.

Voditelji so danes EU pozvali še, naj Zahodnemu Balkanu stoji ob strani pri blaženju posledic ekonomske in energetske krize. Strinjali so se tudi, da je širitev EU ključna za stabilnost Zahodnega Balkana in je bolj kot kdajkoli geopolitično vprašanje. Potrdili so tudi skupno zavezanosti dialogu kot edinemu načinu za premagovanje razlik.

Pahor je srečanje gostil skupaj s hrvaškim predsednikom Milanovićem, za slovenskega predsednika pa je bilo zadnje v vlogi predsednika republike. Milanović se mu je ob tem zahvalil za velik angažma, ki ga je vložil v pobudo.

Na Brdo so poleg slovenskega in hrvaškega predsednika prišli še predsednik Albanije Bajram Begaj, trije člani predsedstva BiH Željko Komšić, Milorad Dodik in Šefik Džaferović, predsednik Črne gore Milo Đukanović, kosovska predsednica Vjosa Osmani, predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski in srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Srečanja v okviru pobude, ki jo je leta 2010 s tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor sprožil Pahor, takrat še kot predsednik slovenske vlade, so od leta 2013 potekala vsako leto, največ pa jih je bilo v Sloveniji.

Namen procesa Brdo-Brioni je pospešiti vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije. Med državami v regiji Kosovo in BiH še nimata statusa kandidatke za članstvo v EU, Srbija in Črna gora sta pri pogajanjih o vstopu v EU najdlje, medtem ko sta Severna Makedonija in Albanija pristopna pogajanja začeli letos poleti.