Robert Golob in Emmaunel Macron za regulacijo trga elektrike – Macron Goloba označil za strokovnjaka na tem področju

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v Elizejski palači sprejel slovenskega premierja Roberta Goloba. Voditelja sta se v luči naraščajočih cen elektrike pred pogovorom strinjala, da je treba pripraviti strukturno reformo trga električne energije. Med temami pogovorov sta še vojna v Ukrajini in širitev EU na Zahodni Balkan.

Predsednik 🇸🇮 vlade Dr. Robert Golob ob začetku delovnega obiska v Parizu: Najlepša hvala @EmmanuelMacron za vabilo. Razmere so takšne, da je mogoče trenutno krizo premagati le s tesnim sodelovanjem. pic.twitter.com/Sq3lwvaBlR

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 1, 2022

“Predsednik 🇸🇮 vlade Dr. Robert Golob ob začetku delovnega obiska v Parizu: Najlepša hvala Emmanuelu Macronu za vabilo. Razmere so takšne, da je mogoče trenutno krizo premagati le s tesnim sodelovanjem.  Slovenija in Francija sta dolgoletni zaveznici, prijateljski državi. Tudi to, da njuni voditelji živimo in verjamemo v iste liberalne vrednote, je dober temelj za to, da iščemo rešitve, ki so koristne za širši evropski kontekst. Pogovore bomo v prvi vrsti namenili razmeram v Ukrajini in temu, kaj lahko še Evropa naredi, da se situacija umiri in posledice omilijo, da lahko začnemo razmišljati o obnovi Ukrajine. Enako pomembna je tudi trenutna energetska kriza, tako pri cenovnih pritiskih, kjer so nujne strukturne spremembe na evropskem trgu, saj ta ne deluje na pravi način. Glede tega s predsednikom Emmanuelom Macronom deliva enak pogled.  Ob tem bi se predsedniku Emmanuelu Macronu zahvalil tudi za iniciativo v času francoskega predsedovanja svetu EU, saj je bil po dolgem času prvi evropski predsednik, ki je razumel pomen Zahodnega Balkana in pomen širitve EU na ta prostor.  Širitev EU na Zahodni Balkan je za Evropo strateško vprašanje, ki ga ne smemo zanemariti. Ravno med francoskim predsedovanjem je bil narejen velik korak v primeru Severne Makedonije, ki je začela postopek pridruževanja.  Hvala tudi v imenu Slovenije, saj se mi, ki živimo v bližini te regije, zavedamo pomena politične stabilnosti. Na današnjih pogovorih bom zato ponovno iskal zavezništvo pri vprašanju Bosne in Hercegovine, ki je podoben strateški interes, ne želimo, da bi ostala zadaj. Podobno si želimo tudi za Ukrajino in Moldavijo. Ravno zaradi situacije v Ukrajine bi lahko širitveni proces doživel pospešek.  Pridružujem se tudi pobudi Evropske politične skupnosti, saj bomo sicer ta prostor prepustili drugim velesilam. Prostora ne osvajajo z demokracijo in vladavino prava ampak z orožjem. Naše ideale moramo širiti na tista območja Evrope, kjer jih še ni. Glede energetike bi izpostavil tudi zeleni preboj in vlaganje v zelene tehnologije. 🇸🇮 in 🇫🇷 spadata v klub jedrskih držav. Svet si ne more privoščiti, da ne bi izkoriščal jedrske energije, ki je eden od odgovorov na trenutno energetsko krizo in izzive prihodnosti. Francija je lahko na tem področju tista stabilna sila v EU, ki lahko premakne stvari naprej. Slovenija se ji bo pri tem z veseljem pridružila. Pri razogličenju sicer računamo tudi na sončno energijo, a računamo tudi na sodelovanje s Francijo pri jedrski energiji,” so zapisali na vladnem Twitter profilu

“Mislim, da se strinjava o tem, da je treba hitro pripraviti strukturno reformo, da bi bolje nadzorovali cene energije na trgu, ki je postal popolnoma neuravnotežen, ter bolje ščitili našo industrijo in državljane,” je povedal Macron, ki je Goloba označil za strokovnjaka na tem področju.

Slovenski premier se je strinjal z oceno francoskega predsednika, da so potrebne strukturne spremembe na evropskem trgu. “Pokazalo se je namreč, da skupni evropski trg, predvsem električne energije, ne deluje na pravi način,” je povedal.

Obenem se je Golob Macronu zahvalil, ker je bil v času francoskega predsedovanja Svetu EU “prvi evropski predsednik po dolgem času, ki je razumel pomen Zahodnega Balkana”. “Razumel je, da je Zahodni Balkan in širitev EU na to področje v resnici izredno pomembno strateško vprašanje za Evropo in da ga ne smemo zanemarjati,” je povedal.

Pod Macronovim pokroviteljstvom so uspeli narediti tudi velikanski korak v primeru Severne Makedonije, ki je skupaj z Albanijo julija začela pristopna pogajanja z EU, je dejal Golob.

Ob tem je spomnil na slovensko pobudo, da se status kandidatke za članstvo v EU podeli tudi Bosni in Hercegovini, kjer je po njegovih besedah podoben strateški interes.

Francoski predsednik je na vprašanje o francoskem stališču glede podelitve statusa kandidatke BiH dejal, da je pripravljen razpravljati o tem.

Med temami prvega dvostranskega srečanja Macrona in Goloba je še predlog evropske politične skupnosti, v kateri bi bile poleg članic EU še države v soseščini. Predsednik slovenske vlade je podprl to idejo.

Poleg tega bosta razpravljala o razmerah v Ukrajini ter nadaljnji gospodarski, vojaški in humanitarni pomoči tej državi ter tudi o podpori pri njeni obnovi.

“Na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona se je predsednik slovenske vlade dr. Robert Golob danes mudil v Parizu. V izjemno prijateljskem vzdušju sta s francoskim kolegom iskala skupne rešitve glede najbolj perečih izzivov v Evropi. Izmenjala sta poglede na aktualne razmere v Ukrajini in se strinjala, da mora biti odziv Evropske unije v podpori ukrajinskemu narodu v borbi za svobodo odločen in enoten. Pri tem sta poudarila, da je pri izvajanju sankcij treba iskati rešitve, ki ne prizadanejo najbolj ranljivih tretjih držav. Sogovornika sta govorila tudi o problemu draginje in ugotovila, da državi izvajata podobne ukrepe glede regulacije cen energentov in hrane, pri čemer je v ospredju skrb za položaj gospodinjstev. Voditelja sta govorila tudi o potencialih, ki jih jedrska tehnologija nudi pri zelenem preboju in se dogovorila za tesnejše sodelovanje, da bi se uredila problematika visoke nestabilnosti cen energije. Soglašala sta glede prizadevanj za jasno perspektivo, ki jo mora Evropa posredovati Zahodnemu Balkanu. Ob tem je zlasti pomembno, da še do decembrskega Evropskega vrha pride do napredka pri zagotovitvi statusa kandidatke Bosne in Hercegovine za članstvo v EU,” so po obisku še sporočili iz kabineta predsednika vlade.