(VIDEO) V Moskvi umrl Mihael Gorbačov, zadnji voditelj Sovjetske zveze – Konec leta 2021 je kritiziral Natov ekspanzionizem z besedami, da so ZDA po razpadu Sovjetske zveze postale “arogantne in samozavestne” – TOPNEWS.si

(VIDEO) V Moskvi umrl Mihael Gorbačov, zadnji voditelj Sovjetske zveze – Konec leta 2021 je kritiziral Natov ekspanzionizem z besedami, da so ZDA po razpadu Sovjetske zveze postale “arogantne in samozavestne”

31. avgusta 2022
(VIDEO) V Moskvi umrl Mihael Gorbačov, zadnji voditelj Sovjetske zveze – Konec leta 2021 je kritiziral Natov ekspanzionizem z besedami, da so ZDA po razpadu Sovjetske zveze postale “arogantne in samozavestne”

Po dolgi bolezni je danes umrl nekdanji sovjetski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorbačov, poroča ruska tiskovna agencija Tass, ki se sklicuje na Centralno klinično bolnišnico v Moskvi. Star je bil 91 let. Gorbačov naj bi imel dolgotrajne težave z ledvicami in je bil na dializi. Eden zadnjih, ki je 30. junija obiskal Gorbačova v bolnišnici, je bil liberalni ekonomist Ruslan Grinberg. “Vsem nam je dal svobodo – vendar ne vemo, kaj bi z njo,” je dejal Grinberg po obisku pri svojem starem prijatelju.

“Nocoj je po resni in dolgotrajni bolezni umrl Mihail Sergejevič Gorbačov,” so sporočili iz bolnišnice. Po navedbah Tassa ga bodo pokopali na moskovskem pokopališču Novo-Devičje poleg žene Raise.

Gorbačov je bil zadnji sovjetski voditelj. S položaja je odstopil 25. decembra 1991, potem ko je državo neuspešno skušal reformirati s perestrojko in glasnostjo. Sovjetska zveza je nato po 69 letih razpadla.

V zgodovino se je sicer zapisal kot človek, ki je pomembno vplival na konec hladne vojne z Zahodom, ki je dopustil miren padec železne zavese in komunizma v vzhodnem bloku ter osamosvojitev podjarmljenih narodov v Sovjetski zvezi. A zaradi slednjega je v Rusiji tudi osovražen.

Gorbačov se je rodil 2. marca 1931 v revni kmečki družini v kraju Privolno pri Stavropolu na jugu Rusije. Kot pravnik se je že kmalu pridružil sovjetski komunistični partiji in se nato skozi leta prebil na sam vrh partijske strukture. Bil je njen osmi in zadnji generalni sekretar. Vodil jo je od leta 1985 do razpada Sovjetske zveze leta 1991.

Čeprav je bil zvest privrženec sovjetski državi in socialističnim idealom, je začel izvajati reforme okostenelega sistema, ki so bile po njegovem mnenju nujne za nadaljnje preživetje države. V to naj bi ga prepričala predvsem černobilska jedrska nesreča leta 1986, ki je razkrila številne resne pomanjkljivosti komunističnega sistema in nesposobnost najvišjih odločevalcev, da bi preprečili tovrstne katastrofe in zaščitili prebivalstvo.

Vpeljal je reformo, poimenovano perestrojka, za decentralizacijo odločanja predvsem na gospodarskem področju s ciljem izboljšati učinkovitost. Z glasnostjo pa je sprostil svobodo medijev in svobodo govora.

Na zunanjepolitičnem področju se je odločil za konec sovjetskega posredovanja v Afganistanu in za začetek pogovorov s tedanjim ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, kar je vodilo v več sporazumov o omejitvi strateškega orožja in kasneje tudi v konec hladne vojne z Zahodom.

Vzhodnoevropskim državam, ki so bile dotlej pod trdnim sovjetskim vplivom, je pustil, da gredo “svojo pot”, in se na demokratično vrenje konec 80. let ni odzval z vojaškim posredovanjem, kot npr. ob zadušitvi praške pomladi. S tem je Vzhodni Evropi dopustil demokratizacijo, kar je vodilo v padec Berlinskega zidu in železne zavese v Evropi, združitev Nemčije in kasneje priključitev vzhodnoevropskih držav k Evropski uniji in zvezi Nato.

A večja demokratizacija, decentralizacija in reforme so vodile tudi v razpad Sovjetske zveze, čeprav to, kot je povedal, ni bil njegov namen. Ker je partija izgubljala svoj popoln vpliv na družbo, si je s tem nakopal tudi veliko nasprotnikov, zlasti privržencev “trde linije”. Leta 1991 so ga skušali vreči z oblasti z državnim udarom, ki pa ni uspel.

A vendarle je to pomenilo konec Gorbačovove politične kariere in moral je odstopiti. Sovjetska zveza je razpadla, več republik pa se je odcepilo. Nasledstvo Sovjetske zveze je prevzela Rusija, njeno vodenje pa Boris Jelcin.

Gorbačov se je zatem bolj ali manj umaknil iz aktivne politike, a je ostal pomemben človek iz ozadja, ki še danes sporoča svoja stališča glede relevantnih tematik tako v Rusiji kot svetu. Veljal je za glasnega kritika tako Jelcina kot njegovega naslednika, sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Med zgodovinarji velja za eno najpomembnejših osebnosti druge polovice 20. stoletja. Leta 1990 je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir.

A čislan je predvsem v tujini, doma pa ga številni označujejo za izdajalca. Sovjetski nostalgiki mu zamerijo, da je dopustil razpad sovjetskega imperija, ki so ga komunisti na ruševinah carske Rusije gradili 70 let. Da je bila to velika geostrateška napaka, je večkrat ocenil tudi Putin. Pred sedmimi leti je Gorbačov napovedal  vojno v Ukrajini.

Nekdanji sovjetski voditelj je konec leta 2021 kritiziral Natov ekspanzionizem z besedami, da so ZDA po razpadu Sovjetske zveze postale “arogantne in samozavestne”. Putin je dejal, da je širitev zavezništva ena od njegovih utemeljitev za vojno v Ukrajini.

Mihail Sergejevič Gorbačov je bil najpomembnejša svetovna osebnost zadnje četrtine 20. stoletja. Skoraj sam je končal 40-letno konfrontacijo vzhod-zahod v Evropi in osvobodil svet nevarnosti jedrskega požara. To ni bil cilj, ki si ga je zadal, ko je bil marca 1985 izvoljen za generalnega sekretarja sovjetske komunistične partije, niti ni napovedal ali načrtoval, kako se bo končala hladna vojna, krvavitev komunistične partije, umik sovjetskih čet iz vzhodne Evrope, ponovne združitve Nemčije ali razpada same Sovjetske zveze.

Tako kot drugi veliki reformatorji v zgodovini je končal v izolaciji, nekateri so ga obsojali, ker je naredil preveč, drugi pa, ker je naredil premalo. Za svet zunaj Rusije je bila njegova velika zasluga v tem, da je omogočil konec hladne vojne.

Ni se končalo, kot je upal – z veliko spravo med vzhodom in zahodom. Dejansko je ob upokojitvi kritiziral zahodne voditelje zaradi razširitve zveze Nato, da bi sprejela več nekdanjih sovjetskih republik, kar je bilo po njegovem mnenju nepotrebno in provokativno. Znotraj Rusije so njegove gospodarske reforme propadle, čeprav ne tako katastrofalno kot tiste, ki so sledile pod Jelcinom.

Jelcinov krog je Gorbačova krivil za bedno dediščino, ki so jo podedovali. Gorbačov pa je krivdo za stanje, ki ga je prevzel, pripisal dediščini stalinizma. Spominjali se ga bodo kot človeka, ki je enopartijski sistem predal pozabi in Rusom dal prostor za dihanje. Jelcinov naslednik Vladimir Putin je Gorbačova obravnaval spoštljivo kljub občasnim kritikam Gorbačova glede zdrsa nazaj proti avtoritarizmu.

Poplava poklonov z vsega sveta se je vsula na človeka, ki ga opisujejo kot »eno največjih osebnosti 20. stoletja« in mu vsi pripisujejo zasluge za konec hladne vojne.

Ameriški predsednik Joe Biden je Gorbačova opisal kot človeka z “izjemno vizijo”, ki je svojo državo vodil na poti reform. “To so bila dejanja redkega voditelja – tistega z domišljijo, da vidi, da je drugačna prihodnost mogoča, in pogumom, da tvega celotno kariero, da bi jo dosegel,” je dejal Biden v izjavi. “Rezultat je bil varnejši svet in večja svoboda za milijone ljudi.”
António Guterres , generalni sekretar Združenih narodov, je dejal, da je bil Gorbačov “edinstven državnik, ki je spremenil tok zgodovine”. »Svet je izgubil visokega globalnega voditelja, predanega multilateralista in neumornega zagovornika miru. Zelo sem užaloščen zaradi njegove smrti,” je tvitnil.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je Gorbačova opisal kot “moža miru, katerega odločitve so Rusom odprle pot do svobode”. “Njegova zavezanost miru v Evropi je spremenila našo skupno zgodovino,” je dodal.
Boris Johnson , odhajajoči britanski premier, je dejal, da je “vedno občudoval pogum in poštenost, ki ju je pokazal pri mirnem zaključku hladne vojne”.

Gorbačov je bil najpomembnejša svetovna osebnost zadnje četrtine 20. stoletja. Skoraj sam je končal 40-letno konfrontacijo vzhod-zahod v Evropi in osvobodil svet nevarnosti jedrskega požara.

V intervjuju za Guardian leta 2011 je Gorbačov dejal, da bi moral odstopiti aprila 1991 in ustanoviti demokratično stranko reform ter dodal, da obžaluje, “da sem predolgo poskušal reformirati komunistično stranko”.

 

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.