Nocoj bo znano ali bo Jani Prednik na jesenskem kongresu SD izzval Tanjo Fajon
V SD se bo danes iztekel rok, do katerega lahko evidentirani kandidati za vodstvene funkcije, ki jih bodo v SD volili na jesenskem kongresu, podajo soglasje h kandidaturi. Po mandat na čelu stranke se podaja zdajšnja predsednica Tanja Fajon, po pričakovanjih bo soglasje h kandidaturi za predsednika stranke podal tudi vodja poslancev Jani Prednik.
Predsedstvo SD bo nato po podanih soglasjih na četrtkovi seji določilo predlog kandidatnih list za predsednika, podpredsednike in glavnega tajnika stranke. Oči bodo ob tem zagotovo uprte v kandidate za funkcijo prvega, po pričakovanjih bo Fajonovo za stolček na čelu stranke namreč ponovno izzval Prednik.
Na zadnjem volilnem kongresu se je s Fajonovo že potegoval za mesto predsednika stranke, ob čemer ga je podprla skoraj tretjina delegatov. Prednik sicer uradno odločitve o kandidaturi še ni sprejel, a se po neuradnih informacijah STA nagiba k temu, da poda soglasje h kandidaturi, tudi zato ker je največ članov stranke na to funkcijo evidentiralo prav njega.
V delu stranke je namreč v zadnjih mesecih nezadovoljstvo povzročil rezultat stranke, ki jo je na državnozborskih volitvah podprlo 6,69 odstotka volivcev, kar je SD prineslo sedem poslanskih sedežev oz. tri manj kot v preteklem sklicu parlamenta. Brez lastnega kandidata stranka ostaja tudi za predsedniške volitve.
Da je stranka za “njegov okus” na volitvah doživela poraz, ocenjuje tudi politolog in nekdanji predsednik SD Igor Lukšič. A kot dodaja, je glede na interpretacije stranke, bil glavni cilj zamenjati vlado Janeza Janše, čemur je nato sledil vstop v vlado, SD pa je pri tem uspelo dobiti “zajeten kolač vpliva na dogajanje v državi”.
Če bi se Predniku uspelo zavihteti na čelo SD, bi sicer to po Lukšičevi oceni povzročilo tako praske v stranki kot tudi v vladi. Kot dodaja, bi stranka, v kolikor se na kongresu večinsko odloči podpreti Prednika, izpadla “absolutno neresna in nekredibilna”. Kdorkoli iz ožjega vodstva, ki bi kandidiral proti obstoječi predsednici, bi namreč s tem sporočal, da ni zadovoljen s tem, da je stranka v vladi, je prepričan.
Trenutek za kakršnekoli “rošade” je po njegovi oceni zamujen, če bi v stranki ocenili, da so te nujne, pa bi to morali storiti preden je članstvo podprlo vstop v koalicijo in Fajonovo kot zunanjo ministrico.
Stranko glede na javnomnenjske ankete zadnjih mesecev podpira med dobrih pet in slabih osem odstotkov vprašanih. Lukšič ob tem ocenjuje, da je SD pred velikimi izzivi. Če želi upravičiti svoj obstoj kot socialdemokratska stranka, bo morala idejno in programsko postaviti ter to uveljaviti tudi v vladi, kar pa ni zgolj vprašanje kadrovske politike, je prepričan Lukšič.
