(VIDEO) Robert Golob z energetiki in politiki o energetski draginji in energetski varnosti države

Posvet je bil po premierjevih besedah ciljno usmerjen v področje energetike, predstavljeni so bili štirje zakoni, od katerih sta bila dva že predstavljena javnosti, dva pa sta na novo, in sicer novela zakona o oskrbi s plinom ter zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.

“Gre za nov okvir, s katerim vlada dobi podlago, da lahko v bodočih tednih in mesecih aktivno poseže na trg z energenti. Na ta način bomo lahko stabilizirali ne samo sedanjo situacijo, ampak predvsem oskrbo prihodnje leto,” je po srečanju novinarjem dejal Golob.

Ocenil je, da je bila razprava na srečanju konstruktivna in da večjih razhajanj o nujnosti in potrebnosti teh zakonov ni, bili pa so predlogi za dopolnitve. “Tako da verjamem, da bomo enako nadaljevali, ko se znova vidimo in ko bomo imeli na dnevnem redu širšo makroekonomsko sliko,” je dodal.

Po njegovih besedah je najpomembneje, da se vsi zavedajo, da Evropa stopa v res težko energetsko situacijo, in da so enotni, da je sodelovanje nujno.

Golob je ocenil, da so največji izziv “nedelujoči energetski trgi, ki brez konkretne likvidnosti, brez poslov dvigujejo cene in zahtevajo dodatne finančne odlive in s tem slabijo energetske družbe, ki bi morale biti osredotočene na reševanje situacije v bodoče”.

Prvi ukrep mora biti to, da Evropska komisija zelo odločno in hitro poseže na energetske trge, predvsem na terminske energetske trge, ki so danes glavni problem in izvor težav, je dejal Golob in napovedal, da bo o tem spregovoril tudi na srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen danes na Bledu.

Slovenska vlada je po Golobovih besedah danes zjutraj tudi posredovala zahtevo za nujen sklic srečanja ministrov EU na to temo.

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je ocenil, da je bil posvet koristen, tudi zaradi sodelovanja stroke. “Glede na to, da gre v glavnem za blaženje posledic energetske draginje, tukaj zelo velikih razhajanj ni. Razlike so, zato bo naša poslanska skupina vložila določene amandmaje k zakonom, ampak to trenutno ni ključna tema. Vesel sem, da smo se danes dotaknili tudi ključne teme – vzroka za to stanje, zaradi katerega smo apelirali na vlado, da je bolj aktivna, da vrši večji pritisk na tiste, ki imajo v rokah škarje in platno v Bruslju,” je dejal Janša.

Visokih cen elektrike, je dodal, namreč ne določa trg, ampak v glavnem formula Evropske komisije, s katero je ta želela zmanjšati delež ogljičnih virov v strukturi proizvodnje elektrike. “To je bil dober namen, vendar smo trenutno v situaciji, ko iščemo rešitev za to, da bi kratkoročno dobili čim cenejša ogljična goriva, ki se jih želimo dolgoročno znebiti. V tej situaciji je ta formula škodljiva,” je ocenil.

Po njegovih besedah je ključna težava to, da se formula doslej ni spremenila, kljub temu da je Evropska komisija njene spremembe obljubila do maja letos. “Ker cene, ki se zdaj pojavljajo na tako imenovani borzi za januar, ki gredo prek 1000 evrov za megavatno uro, predstavljajo grožnjo po velikem padcu tako standarda kot gospodarske proizvodnje in, če hočete, evropskega načina življenja,” je dejal Janša in izrazil upanje, da bodo o tem spregovorili tudi na blejskem strateškem forumu.

Janša meni, da vojna v Ukrajini sicer vpliva na cene energentov, a ne v takšni meri, kot se to izraža v cenah energije. “Vojna v Ukrajini pomaga zakrivati ta problem, v ozadju pa so seveda dobički, ne samo Moskve, ampak tudi številnih evropskih multinacionalk, ki ‘kasirajo’ desetine milijard evrov in prek svojih lobistov vplivajo na to zamudo, do katere prihaja v Bruslju,” je dejal.

Predsednik opozicijske stranke NSi Matej Tonin je dejal, da so k načrtovanim ukrepom podali nekaj dodatnih predlogov, med drugim da se predvideni znesek pomoči gospodarstvu s trenutnih 40 milijonov evrov poveča ter da je treba biti pri pomoči najranljivejšim pozoren tudi na nižji srednji razred, saj da se v primerih, ko imata dva zaposlena z otroki malenkost višjo plačo od minimalne, že pojavljajo kalkulacije, ali komu morda izplača ostati doma.

Tonin je po lastnih besedah na srečanju poudaril, da mora Slovenija vložiti vse napore v to, da bi prišli do celostnega evropskega odziva. “Če potegnemo vzporednico s covidno krizo: ko je vsaka evropska država poskušala problem reševati sama, je bilo veliko tekmovalnosti in težav, šele ko smo stopili skupaj in določene ukrepe kot EU peljali skupaj, ko smo tudi zagotovili dodaten denar, so se potem pokazali pravi rezultati,” je dejal in dodal, da je sedaj pri elektriki podobno, ko posamezne države sprejemajo parcialne ukrepe.

Tudi v NSi so vlado pozvali, da vloži vse svoje napore, da bi bil na ravni EU dosežen končen dogovor glede izračunavanja cen elektrike.

Predsednica koalicijske SD in zunanja ministrica Tanja Fajon je srečanje označila kot koristno. Po njenih besedah paket ukrepov predvideva milijonske ukrepe, verjetno pa bodo morali za naslovitev energetske in prehranske draginje slediti milijardni. Izrazila je zadovoljstvo, da so dobili zagotovila stroke, da so z ukrepi na pravi poti.

Ekonomist Bogomir Kovač je glede štirih predstavljenih zakonov dejal, da dajejo osnovo za ukrepanje, da pa je predvideni finančni okvir le prvi korak, saj da bo za subvencije gospodinjstvom in gospodarstvu potrebnega mnogo več denarja.

Kovač meni, da bo stanje na evropskih energetskih trgih pozimi in spomladi v veliki meri odvisno od tega, kako bo ukrepala Evropska komisija ter kako se bo poraba – zaradi recesije ali racionalizacije porabnikov – zmanjšala.

“Vse je odvisno od tega, kako se bo gibala ponudba. Pri plinu imamo rezervo v tem, da sistem robustno deluje in da so skladišča za mesec, dva zapolnjena … Pri električni energiji gre pa za to, kako umiriti cene – kajti tukaj je sporna inflacija špekulativnih cen, ne sama ponudba,” je ocenil Kovač in izrazil pričakovanje, da bo povpraševanje prihodnje drugo četrtletje upadlo, saj da bo v Evropi in drugod po svetu recesija globlja, kot se sedaj napoveduje.

Direktor sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar je izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija začasno ustavila trgovanje na terminskih borzah, saj da so te borze nelikvidne. Slovenija ima po njegovih besedah trenutno drugo najvišjo ceno elektrike v Evropi, in sicer zaradi uvozne odvisnosti.

Od predstavljenih zakonskih predlogov je Mervar izpostavil tistega za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki da bo omogočil, da bo lahko elektroenergetski sistem, če bo prišlo do “kakšnih neljubih situacij”, sploh lahko funkcioniral – med drugim je namreč predvideno, da bi lahko 11 plinskih enot s skupno močjo 500 MW za proizvodnjo elektrike uporabljalo tudi kurilno olje ter da bi se lahko uporabile državne naftne rezerve.