(VIDEO) “Zdaj je pa čas, da bi bila že enkrat ženska predsednica. Sprašujem zakaj?”- Spomenka Hribar o treh manipulacijah in zablodah v zvezi s predsedniškimi volitvami – TOPNEWS.si

(VIDEO) “Zdaj je pa čas, da bi bila že enkrat ženska predsednica. Sprašujem zakaj?”- Spomenka Hribar o treh manipulacijah in zablodah v zvezi s predsedniškimi volitvami

(VIDEO) “Zdaj je pa čas, da bi bila že enkrat ženska predsednica. Sprašujem zakaj?”- Spomenka Hribar o treh manipulacijah in zablodah v zvezi s predsedniškimi volitvami

Kandidaturo za predsednika republike je  danes  v Mestnem muzeju najavil tudi dolgoletni diplomat in nekdanji evropski poslanec Ivo Vajgl.
Podporo so Vajglu na predstavitvi izrazili tudi Spomenka Hribar, Iztok Simoniti, Rudi Rizman, Franci Kek, na novinarski konferenci je bil prisoten tudi predsednik stranke Naša prihodnost Ivan Gale.   Kot  je na predstavitvi kandidature povedal Vajgl , ponuja drugačno vsebino kot drugi kandidati, saj ima dolgoletne izkušnje v politiki, diplomaciji in novinarstvu. Oceno, kaj manjka konkurentom, sicer prepušča javnosti.

Čeprav je kritičen do aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja, meni, da si zasluži spoštovanje. Meni, da bi se predsednik ob tem, ko je v državi ogrožena demokracija, ko se dogaja odklon od vladavine prava in vrednot Evropske Unije, moral oglasiti. Ob tem meni, da ustave ni potrebno spreminjati in predsedniku republike dodeliti večjih pristojnosti. Meni, da obstoječe pristojnosti dajejo dovolj možnosti tistemu, ki želi svoje delo opraviti temeljito.

Poudaril je, da se je redno udeleževal petkovih protestov. Temno senco na ugled Slovenije v demokratični Evropi pa po njegovem mnenju v zadnjem času meče “manipuliranje z mediji in okupacija ter nasilje nad javno Radiotelevizijo Slovenije”. Meni, da mora politika v kriznih trenutkih iskati sožitje, politične boje pa nadomestiti s kulturnim dialogom. Kot točke, kjer bi krepil sodelovanje, je med drugim izpostavil spoštovanje vladavine prava in institucij, svobodo medijev, dialog s civilno družbo, človekove pravice, boj s korupcijo, socialni dialog, spoštovanje okolja, vojske, policije in gasilcev, ločitev cerkve in države in povezovanje z demokratičnimi državami. “Slovenska zunanja politika mora biti politika miru, miru, miru ” je trikrat  poudaril Vajgl.

Vajglovo kandidaturo je podprla tudi Spomenka Hribar, ki je opozorila na tri napačne poudarke. oziroma napačna prepričanja med ljudmi,  ki jih širijo tudi predsedniški kandidati in kandidatke, v zvezi s predsedniškimi volitvami.

“Jaz bi odgovorila  na tri ideologeme (napačne poudarke), tri prepričanja med ljudmi v zvezi z volitvami  predsednika.
Prvo je manipulacija, ki jo pravzaprav zagovarjajo vsi kandidati, razen Iva Vajgla, da bodo predsedniki vseh. To je čista manipulacija, ker predsednik je predsednik države, je predsednik, ki je izvoljen na volitvah z večino glasov. Njegova naloga po ustavi je, da varuje človekove pravice, dostojanstvo, svojih  državljanov.  Vseh,  to je njegova zadolžitev navznoter. Navzven pa, da varuje ponos in čast svoje države. Ne vem zakaj je treba sedaj še dodatno govoriti, da bo predsednik vseh državljanov. Poleg tega nekateri niso samo državljani so tudi prebivalci, ki jih je usoda prinesla pripeljala k nam in živijo z nami in delijo z nami svoje življenje.

Drugi ideologem je neko prepričanje, da zdaj je pa čas, da bi bila že enkrat ženska predsednica. Sprašujem zakaj? Dokler na ta način primerjamo, pa moški, pa ženska in si predstavljamo, da bomo dosegli enakopravnost s tem, če bomo potisnili žensko naprej,  je to slabo in se od tega oddaljujemo. Prav to prizadevanje,  ja zdaj pa mora biti ženska  je  pravzaprav  prvič zelo žaljivo,  drugič pa je ravno nasprotno res. Ko se sprosti prostor, ko ni več pomembno ali je kandidat ženska ali  moški se sprosti prostor za strokovno osebo.

Za osebo, ki bo svoje delo opravljala strokovno in častno. No tretje, kar sem hotela reči je da mora pa predsednik videti tudi za svoje omejitve delovanja. Njegovo delo je predvsem, moralno , je prepričevanje, je budnost, pozornost na situacijo in na tiste mejne na tiste čudne položaju in dogodke ko se pokaže da je nacija razdeljena. Takrat je njegovo izjemno delo da te sprte strani na nek način sešije skupaj. Vsaj do te mere, ne da bi hotela neko enotnost, neko homogenost tega naroda delat iz državljanov, ampak strpnost, sodelovanje, iskanje rešitev. To je moralna obveza predsednika. Varuh človekovih pravic in svoboščin je zadolžen pravzaprav za pravno reševanje problemov, predsednik je pa tisti, ki ima to poverjeno dolžnost, ki je bil tudi izvoljen zaradi svoje etike in svojega moralnega obnašanja in zaradi svojih izkušenj, da poseže v debato v probleme s svojo besedo.”

 

COMMENTS

Wordpress (0)