(VIDEO) “Prekmurje je upravičeno sinonim za uspešno delujoč večkulturni in večverski prostor, prekmurski človek pa sinonim za spoštljivega, skromnega in solidarnega člana naše skupnosti”- Robert Golob ob prazniku

Dan, ko se spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je praznik vseh nas, je v poslanici ob današnjem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zapisal premier Robert Golob. Poudaril je, da je bila združitev podlaga za novo poglavje v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju Prekmurja.

“Čas, v katerem si je Evropa celila rane po uničujoči prvi svetovni vojni, je hkrati ponudil prostor za bolj trajne in pravične rešitve na vedno zapletenem evropskem zemljevidu. Priložnosti, da z našimi prekmurskimi rojaki za vselej zaživimo združeno, v enotni državi, si na pariški mirovni konferenci nismo pustili vzeti,” je zapisal v poslanici.

Velik del zaslug, da danes živimo znotraj skupnih meja, po Golobovih besedah gre sijajnim narodnim buditeljem. “Matija Slavič, Jožef Klekl, Ivan Jerič in Miloš Küzmič, če omenim zgolj nekatere, so s svojim prepričljivim, z dejstvi podprtim aktivizmom ter s spretno diplomatsko žilico prispevali k uresničitvi dolgo neuslišanih strmenj preteklih generacij,” je dodal.

Združitev z matičnim narodom je mnenju Goloba dala prepotreben zagon za krepitev avtohtone kulture, jezikovne identitete ter narodne zavesti prekmurskega življa.

Danes, ko smo vedno tesneje povezani tudi v širšo, čezevropsko skupnost, je Prekmurje po njegovem prepričanju upravičeno sinonim za uspešno delujoč večkulturni in večverski prostor, prekmurski človek pa sinonim za spoštljivega, skromnega in solidarnega člana naše skupnosti.

“Pogosto slišimo, da je Prekmurje regija rasti in priložnosti. Čas je, da smo po letih iskanja rešitev za razvojni preboj bolj konkretni in iskreni v željah, da prepoznamo in podpremo inovativnost, domače znanje ter željo po novih, trajnostnih pristopih, ki jih snujejo v regiji,” je navedel.

Slovenska vlada je po premierjevih besedah odločena, da tem ambicijam stopi naproti z željo, da se prebivalcem te čudovite regije omogoči bolj kakovostno življenjsko okolje.

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo 17. avgusta od leta 2006. Z njim se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici.

Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine same. Letošnja osrednja slovesnost je bila v torek v Črenšovcih, udeležil pa se je tudi predsednik republike Borut Pahor.

Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je praznik vseh nas.

Ker je Prekmurje sinonim za delujoč večkulturni prostor, tamkajšnji ljudje pa spoštljivi in solidarni člani naše skupnosti.

Dr. Robert Golob v poslanici ob današnjem prazniku https://t.co/9W68LUidoY

— Gibanje Svoboda (@Gibanje_Svoboda) August 17, 2022

Predsednik vlade dr. Robert Golob, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik so v družbi domačina, poslanca Gibanja Svoboda Tineta Novaka, pred dnevom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom obiskali regijo rasti in priložnosti – Pomurje.

Največja dodana vrednost Pomurja so ljudje, eno od vodil vladne koalicije pa strpna in vključujoča družba, v kateri lahko vsakdo razvije svoje talente in vrline. Predsednik vlade si je zato za prvi postanek delovnega obiska izbral Varstveno delovni center Murska Sobota, ki pomembno prispeva k odpravi socialnih stisk ter uporabnikom nudi zaposlitev pod posebnimi pogoji in lasten program ročnih del. “Medsebojno spoštovanje in sprejemanje drugačnosti je ključno pri vključevanju odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju v skupnost in okolje. Vloga tovrstnih centrov po vsej državi je pri tem nepogrešljiva. Neprecenljivo je tudi pridobivanje socialnih in delovnih navad,” meni dr. Robert Golob.

Ob letošnji 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je sledil obisk cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini, s katero je Plečnik tudi v tej regiji pustil trajen, virtuozni pečat. Z bogojinsko cerkvijo, imenovano tudi “bela golobica”, je tudi te kraje umestil na arhitekturni zemljevid Evrope.

S kmetijsko ministrico so je predsednik vlade ogledal tudi zaradi suše prizadeta območja in se sestala s predstavniki lokalnih kmetijskih organizacij. Bilanca je katastrofalna, polja so opustošena, prizadete so številne kulture. Vlada bo zato skrajšala postopke za popis škode, da bodo oškodovanci do konca leta že lahko prejeli izplačila. “Sistemi namakanja in vodni zadrževalniki so ključni, če želimo uspešno kljubovati podnebnim spremembam,” je naslednji nujni korak opisal predsednik vlade. Predstavniki kmetijskih organizacij so predstavili tudo težave s kmetijskimi zemljišči, saj mladi kmetje težko pridejo do večjih že oddanih (predvsem državnih) površin. Vlada že išče rešitve, ki bi mladim omogočile, da ostanejo na kmetijah.

Na obrežju Soboškega jezera, v regijskem promocijskem centru Expano, nekdanjem paviljonu svetovne razstave Expo v Milanu, ki danes živi novo zgodbo interaktivnega doživljajskega parka, je sledilo srečanje z gospodarstveniki regije. Vedno več jih je, ki pišejo uspešne zgodbe. Predsednik vlade je gospodarstvenike seznanil z ukrepi za blažitev draginje, ki jih bo še v tem tednu sprejela vlada, pa tudi o nekaterih razmislekih za prihodnje leto. V središču pogovora je bila še neizkoriščena priložnost Pomurja — geotermalna energija, tudi za ogrevanje, predelovalno