Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren – eden največjih krščanskih praznikov – Katoliška in pravoslavna cerkev ta praznik obhajata na isti dan.

Praznik Marijinega vnebovzetja sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem. V Sloveniji je od leta 1992 dela prost dan. Na ta dan številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. “Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih,” so poudarili v SŠK.

Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.), je papež Pij XII. (1939–1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje.

Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva, npr. sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega.

V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan.

Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih. Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.

“Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi – Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino poveličanje je svojevrstni poklon krščanstva ženi, saj je Bog prav Marijo, mater in ženo prvo na najodličnejši način poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene.
Praznovanje nas tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko in da se oba prepletata. Delo za duhovno ne pomeni zanemarjanje materialnega. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek, si s tem že pripravljamo večno bivanje. Današnji praznik v nas poglablja to upanje, saj pred nas postavlja primer nekoga, ki mu je to na odlični način uspelo: Jezusovo mater Marijo.

Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.

Ob največjem Marijinem prazniku, prazniku Marijinega vnebovzetja bodo danes v cerkvah po državi potekale slovesne maše. V najbolj obiskanem slovenskem romarskem središču na Brezjah bo osrednjo mašo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl bo slovesno somaševanje in obnovitev izročitve slovenskega naroda Mariji vodil na Ptujski Gori. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik bo vodil mašo v romarski cerkvi na Svetih gorah, ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar pa v župnijski cerkvi sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko in v podružnični cerkvi Marijinega vnebovzetja na Malenskem vrhu.

Murskosoboški škof Peter Štumpf bo maševal v Turnišču in v Monoštru, celjski škof Maksimilijan Matjaž v Petrovčah pri Celju, novomeški škof Andrej Saje na Zaplazu in pri Novi Štifti na Dolenjskem, koprski škof Jurij Bizjak pa v baziliki Kraljice Svetogorske na Sveti Gori pri Gorici.

Kot so zapisali v Slovenski škofovski konferenci (SŠK), je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj nam govori, da je Marija kot človek dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidijo v večnosti. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene, so poudarili in dodali, da nas praznovanje tudi spominja, da sta v našem življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta.

Marijino vnebovzetje je v slovenskem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Mariji je posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah je slovensko Marijino narodno svetišče.