(V ŽIVO) SDS še v en referendum – Tokrat glede spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi
Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša celovito ureditev skrbi za starejše in tiste, ki potrebujejo pomoč drugih, in sicer tako v oblikah institucionalnega varstva kot na domu in zagotavlja enakopraven dostop vsem ter omogoča varno starost, je na novinarski konferenci ob vložitvi podpisov dejal namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvone Černač.
Evropske institucije vrsto let ugotavljajo, da Slovenija področja dolgotrajne oskrbe nima primerno urejenega, je poudaril. Sprejem tega zakona zato po njegovi oceni predstavlja enega od mejnikov tudi v načrtu za okrevanje in odpornost, kar je pogoj za dostopanje do nepovratnih evropskih sredstev.
DZ je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, sprejel decembra lani, predvideval pa je postopno uveljavljanje oziroma z enoletnim zamikom. Černač je ocenil je, da bi bilo prehodno obdobje dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona. Zakon določa tako izvajalce storitev, njihove upravičence, prehod iz obstoječih oblik institucionalnega varstva v nove oblike, določeni so viri financiranja, je naštel. “Vsak ima pač za narediti tisto, kar zakon določa,” je dejal.
Po Černačevih besedah je zakonu nasprotovala že takratna opozicija in nekateri posamezniki. “Ni jim uspelo, občutek pa je, da želijo kljub njihovemu porazu še vedno škoditi starejšim in tistim, ki potrebujejo pomoč,” je dejal. Sicer bi po njegovem mnenju vložili novelo zakona, ki vključuje njihove takratne predloge, ne pa zgolj zamik izvajanja zakona. SDS je zmotilo tudi, da je bila takšna novela vložena po nujnem postopku.
V NSi so proti zamiku uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, kot ga predvideva koalicijska novela. Glede tega, ali bodo referendum podprli, pa se morajo v stranki še pogovoriti, so dejali za STA.
V SDS pričakujejo, da bo zbiranje 40.000 podpisov odrejeno v istem roku, kot za ostala dva referenduma, torej med 1. septembrom in 5. oktobrom. Hkrati pričakujejo, da bodo vsi referendumi, za katere bodo zbrali zadostno število podpisov, izvedeni sočasno s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami.
Gre sicer že za tretjo pobudo za zakonodajni referendum s strani SDS, poleg spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, so pobudo za referendum vložili še na novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija in na spremembe zakona o vladi. Na vprašanje, če bo to modus operandi SDS v tem mandatu, je Černač odgovoril, da je to vprašanje za premierja Roberta Goloba in njegovo koalicijo. “V kolikor ne bodo vlagali škodljivih zakonov in škodljivih novel zakona, potem ni nobene potrebe, da bi te škodljive posledice preprečevali na referendumih,” je dejal.
DZ je novelo zakona sprejel prejšnji teden. Vlada namreč meni, da je vsebina zakona pomanjkljiva, in ne omogoča izvajanja v praksi, na kar opozarjajo tudi številni deležniki, med njimi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Preložitev izvajanja zakona je bila po njihovi oceni zato nujna in neodložljiva.
.@ZCernac: V @strankaSDS smo storili vse za preprečitev škodljivih odločitev Golobove vlade. V okviru možnosti, ki jih imamo, teh nismo uspeli preprečiti. Sedaj pa so na potezi ljudje. Najprej je potrebno zbrati 40.000 podpisov in potem škodljivo novelo zakona zavrniti. pic.twitter.com/PWWADwi7m7
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 28, 2022
Mislim, da se je vsem v tej stranki odpeljalo. Njihov zakon o dolgotrajni oskrbi je navadno SKRPUCALO. Samo nagajajo. In ne razumejo, da so volitve izgubili. In če bodo tako nadaljevali, ne bodo nikoli več prišli na oblast.
— Neva Železnik (@NEVAELEZNIK) July 28, 2022
Zakon SDS smo danes uspešno zaustavili, prav tako pa domovom namenili dodatnih 30 milijonov evrov za dvige plač in kadrovske okrepitve. Jasno je namreč, da so negovalci in ostalo osebje kronično preobremenjeni in podplačani.
Za varno starost in pošteno plačano delo! pic.twitter.com/melwdvD9cd
— Levica (@strankalevica) July 21, 2022
V Gibanju Svoboda si želijo, da bo čas počitnic “za SDS obdobje resnega premisleka, ali jim bo v prihodnje pomembneje delati v dobro ljudi ali le tekmovati v političnih obračunavanjih”. Dodali so, da verjamejo v politično zrelost, kjer lahko tudi različno misleči sedejo za skupno mizo in skupaj poiščejo najbolje rešitve za družbo, “ki si jo delimo levi, desni, drugačni”.
V SD-ju menijo, da zakon o dolgotrajni oskrbi potrebuje korenito spremembo, saj v sedanjem zakonu ni definirano financiranje in pristojnosti, predvsem pa niso jasni izvajalci in veljaven zakon v resničnosti ni izvedljiv. Zato je nov zakon oz. prestavitev začetka njegove veljavnosti samo začetek, da se v letu dni sprejme zakon, ki bo imel jasno definirane naloge, pristojnosti in predvsem financiranje in izvajanje, ki bo sprejet z usklajevanjem vseh deležnikov in največjo mogočo legitimnostjo. “Pobuda za referendum s strani največje opozicijske stranke je samo zavlačevanje postopkov,” so zapisali v odzivu v SD-ju.
Poslanec Levice Miha Kordiš meni, da SDS predvsem brani svojo “škodljivo zapuščino”. “Nova koalicija je podedovala eno samo pogorišče in zakon o dolgotrajni oskrbi je ena izmed najbolj očitnih kadečih se ruševin, pri tem se pa na noben način sploh ne ozirajo, kakšne so potrebe starejših,” je dejal. Meni, da je zakon, kot ga je spisal SDS, namenjen privatizaciji skrbstva starejših in njegovo financiranje obeša na proračun. “V Levici ne želimo, da se to navijanje stroškov za upokojence in njihove družine še stopnjuje in da se že tako načeto in podhranjeno skrbstvo starejših v tej državi še naprej razgrajuje in privatizira,” je dejal. Zakon bodo po Kordiševih besedah spisali na novo.
Ministrstvo za delo je v odzivu na referendumsko pobudo SDS zapisalo, da je bil zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi sprejet izključno zaradi pomanjkljivosti in neizvedljivosti zakona v praksi, čemur je pritrdila tudi stroka. Referendumska pobuda SDS pa gre po mnenju ministrstva v škodo tako izvajalcem kot uporabnikom dolgotrajne oskrbe.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so poudarili, da je bil zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi sprejet zato, ker bi uveljavitev zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pomenila veliko škodo celotnemu sistemu socialnega varstva starejših. Na neizvedljivost zakona so opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki civilne družbe in drugi, so zapisali.
“Z novelo zakona si dajemo čas, da v zakonu uredimo financiranje, ki ga zdaj ni, da uredimo status izvajalcev, da uredimo tako vstopne točke kot način ocenjevanja potreb,” je poudaril državni sekretar na ministrstvu Simon Maljevac. Ob tem bodo razbremenili tudi vse ključne deležnike, ki so jim bile naložene nerazumne obveznosti, je dodal.
Na ministrstvu poudarjajo, da sprememba zakona prinaša 16 milijonov evrov na letni ravni za kritje dviga plač, ki so posledica sprejema aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Več kot 13 milijonov evrov letno pa zagotavlja za kadrovsko širitev, ki je posledica spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. Ta sredstva so zagotovljena do konca leta 2023. “S tem preprečujemo, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v jeseni,” so zapisali.