(VIDEO) Kri naslednje žrtve MBS je na vaših rokah” – Zaročenka umorjenega novinarja Džamala Hašodžija je predsednika ZDA Joeja Bidna obtožila, da ima krvave roke, ker se je srečal s savdskim kronskim princem Mohamedom bin Salmanom
Zaročenka umorjenega novinarja Džamala Hašodžija je predsednika ZDA Joeja Bidna obtožila, da ima krvave roke, ker se je v petek v Džedi srečal s savdskim kronskim princem Mohamedom bin Salmanom, ki naj bi umor naročil. Kot je zatrdil Biden, je sicer princu dal vedeti, da ZDA takega početja v prihodnje ne bodo dopuščale. Tudi ostale skupine za človekove pravice so kritizirale ameriškega predsednika Bidna, ko je s pestjo v Riadu naredil korak, da bi popravil težavne odnose s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom: “Ta diplomatska ponastavitev pošilja sporočilo, da je mogoče zlorabe človekovih pravic spregledati.”
Human rights groups have criticized US President Biden as he took a step to mend the troubled relationship with Saudi Crown Prince Mohammed bin Salman with a fist bump in Riyadh: "This diplomatic reset sends the message that human rights abuses can be overlooked." pic.twitter.com/eW9QERFd9J
— DW News (@dwnews) July 17, 2022
Hašodžijeva zaročenka Hatice Cengiz je srečanje, pri čemer se je Biden s princem celo pozdravil s prijateljski trkom pesti, označila kot dovoljenje ZDA za nove umore, poročajo tuje tiskovne agencije.
V tvitu, ki ga je naslovila na Bidna, je v imenu Hašodžija zapisala: “Je to odgovornost, ki ste jo obljubili za moj umor? Kri naslednje žrtve MBS je na vaših rokah.” MBS je sicer kratica, pod katero je poznan kronski princ bin Salman.
Biden se je po navedbah francoske tiskovne agencija AFP v izjavi po srečanju zagovarjal, da je na pogovorih odprl vprašanje umora Hašodžija leta 2018 na savdskem veleposlaništvu v Turčiji.
“V osnovi je rekel, da ni osebno odgovoren, sam pa sem nakazal, da po mojem mnenju je,” je povedal. “Zelo neposreden sem bil v pogovoru o tem (…) Kar se je zgodilo Hašodžiju, je bilo nezaslišano (…) Jasno sem dal vedeti, da če se še kdaj zgodi kaj podobnega, bodo dobili enak odgovor in še veliko več,” je še dejal Biden.
Za obisk Savdske Arabije se je ameriški predsednik odločil, čeprav je leta 2018 dejal, da je kraljevina zaradi umora Hašodžija in kršenja človekovih pravic izobčena. Kot je pojasnil pred odhodom v Džedo, ZDA potrebujejo Savdsko Arabijo, da se lahko soočijo z rusko agresijo in tekmujejo s Kitajsko.
Biden se sicer v Džedi udeležuje zasedanja Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC). Tam bo tudi opravil glavnino dela na svojem prvem predsedniškem obisku Bližnjega vzhoda. Srečal se bo z voditelji devetih arabskih držav, ki so članice skupine. Poleg gostiteljice so med deveterico še Bahrajn, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Katar, Oman, Jordanija, Egipt in Irak.
Arabske sogovornike bo skušal prepričati, naj okrepijo črpanje nafte in tako znižajo cene na globalnih trgih. Na vrhu bodo sicer razpravljali o Iranu, človekovih pravicah, energetski in prehranski varnosti, kot tudi o Jemnu, kjer je za zdaj še vedno v veljavi premirje v dolgoletni in krvavi vojni.
Ameriški predsednik Joe Biden je na današnjem vrhu v Džedi v Savdski Arabiji zatrdil arabskim voditeljem, da bodo ZDA še naprej polno navzoče na Bližnjem vzhodu in ne bodo prepustile vpliva v regiji drugim svetovnim silam. Na vrhu je sodelovalo šest držav članic Sveta za sodelovanje v zalivu (GCC), Irak in Jordanija.
Arabske sogovornike bo skušal prepričati, naj okrepijo črpanje nafte in tako znižajo cene na globalnih trgih. Na vrhu so sicer razpravljali še o Iranu, človekovih pravicah, energetski in prehranski varnosti, kot tudi o Jemnu, kjer je za zdaj še vedno v veljavi premirje v dolgoletni in krvavi vojni.
Ruski napad na Ukrajino je razkril nekoč nepredstavljivo razhajanje med Washingtonom in ključnima bližnjevzhodnima zaveznicama Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki sta na mednarodnem prizorišču vse bolj neodvisni.
Bogati zalivski državi, ki gostita ameriške sile in že desetletja zanesljivo podpirata Washington, sta se vzdržali podpore Bidnovi administraciji, ki poskuša ohromiti rusko gospodarsko s sankcijami in mednarodno osamitvijo.
Analitiki pravijo, da novo stališče teh dveh držav do ZDA kaže na preobrat v odnosih do države, ki je veljala za zaščitnico regije pred sosednjim Iranom, še navaja AFP.
Že v petek se je Biden srečal s savdskim kraljem Salmanom in kronskim princem Mohamedom bin Salmanom, dejanskim vladarjem Savdske Arabije, ki je po oceni ameriških obveščevalnih agencij naročil operacijo iz leta 2018, v kateri je bil ubit novinar Džamal Hašodži. Princ Mohamed je predsedoval uvodnemu zasedanju današnjega vrha, ki se ga kralj Salman ni udeležil.
Biden je v govoru na vrhu me drugim dejal, da bodo “v prihodnosti zmagale države, ki bodo v celoti izkoristile potencial svojega prebivalstva (…) kjer lahko državljani sprašujejo in kritizirajo voditelje brez strahu pred povračilnimi ukrepi”.
Savdski princ je Bidnu po navedbah savdskih uradnikov v petek na kritike zaradi umora Hašodžija odvrnil, da so tudi ZDA delale napake, med drugim v Iraku, savdska kraljevina pa da je sprejela “vse ukrepe, da v prihodnosti prepreči podobne napake. Poskus vsiljevanja določenih vrednot državam ima lahko nasproten učinek, je še dodal.